Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] s sedežem v Ljubljani, Slovenija, je znan po svojih rednih analizah svetovnega dogajanja, s poudarkom na Bližnjem vzhodu, Balkanu in drugih regijah po svetu. Med uglednimi sodelavci je dr. J. Scott Younger, predsednik in komisar pri Glendale Partners in član svetovalnega odbora IFIMES. V svojem članku z naslovom »Med premirjem in igro moči: globalni boj za trajni mir« dr. Younger izpostavlja zastoj mirovnih prizadevanj v Gazi in Ukrajini, kjer se ameriški predlogi nagibajo k ruskim interesom in zaveznike puščajo v nelagodju. Nenehno nasilje, nejasni načrti upravljanja in spreminjajoča se globalna zavezništva ustvarjajo negotovost glede kakršnega koli trajnega miru.
V zadnjem obdobju od konca vojne v Gazi je bilo nekaj miru, vendar ne tam, kjer so še vedno trajajoči nadležni spopadi na premaknjeni meji Izraelskih obrambnih sil in nadaljnji vdori naseljencev na Zahodni breg. Izraelske obrambne sile obtožujejo Hamas kršitve revidirane meje v Gazi in se kot prej odzivajo z bombardiranjem in ubijanjem Palestincev, pa naj bodo to Hamas ali, bolj verjetno, ne. Znakov miru je malo, razen da je bilo v zadnjem času nekaj poskusov zajezitve ekscesov naseljencev. Vendar pa je lahko le malo napredka v smeri trajnega miru, dokler ne bodo sprejeti pozitivni koraki pri izvajanju naslednje faze Trumpovega mirovnega načrta. Ni presenetljivo, da je to veliko težje izvedljivo, kot je bilo predvideno, še težje pa je glede na Trumpovo kratko pozornost.
Pričakuje se, da bo Trumpova administracija predstavila svoje načrte za naslednjo fazo mirovnega načrta, ki bo najprej morala opredeliti, kako naj se Gaza upravlja v naslednjem desetletju. Glavna ovira se nanaša na to, kaj storiti s Hamasom, saj je dogovorjeno, da se ne smejo vpletati v nobeno prihodnost Gaze. Vendar Hamas ne kaže nobenega znaka strinjanja s tem, kar zahtevajo vse druge stranke; ne zaupajo Izraelski obrambni vojski. Ali bodo drugi regionalni akterji naklonjeni Hamasu in mu ponudili zatočišče ali se bo Hamas pripravljen razpustiti? To so trenutno še vedno neodgovorjena vprašanja. Verjetno čakajo, kaj bo prinesla ameriška administracija. Ni dvoma, da predloženo ne bo zadovoljilo vseh strani, tudi če bo sprejeta premišljena rešitev.
Čeprav bo velik poudarek na Gazi, je treba pozornost nameniti usodi Palestincev na Zahodnem bregu. Morda je mogoče sosednje ali bližnje države prepričati, da nekaj let pomagajo pri upravljanju, ki mora biti izrazito palestinsko, na primer sosednjo vlado Jordanije. Prej ko bo to vzpostavljeno, bolje bo tudi za ustavitev ekscesev naseljencev, kot je na primer nedavno uničenje pridelka oljk, na katerega se Palestinci zanašajo. Če je Palestinec ubit pri upiranju nasilju naseljencev ali preprosto pri branju svoje lastnine, zadevni naseljenci preprosto dobijo »kaznovanje«. V redkih primerih, ko je Izraelec ubit v povračilnih ukrepih, Palestinca, če ni celo »po nesreči« ustreljen, pridržijo izraelske obrambne sile/policija in ga vsaj čaka neprijetna zaporna kazen brez sojenja. To je treba popraviti; to se dogaja že predolgo, celo pred spopadi v Gazi. Kakor koli že, izraelsko-palestinskemu položaju je treba nameniti nekaj več pozornosti. Najnovejša izjava Netanjahuja kaže, da priznava, da so zdaj, ko so vrnjeni preostali talci, razen enega trupla, pripravljeni nadaljevati z naslednjo fazo, in pričakuje, da se bo o tem vprašanju kmalu sestal z ameriškim predsednikom.
Trumpova administracija je v zadnjem obdobju svojo pozornost usmerila na Ukrajino, ki je skoraj vsakodnevno tarča napadov z brezpilotnimi letali Rusije. Predložen je bil Trumpov mirovni načrt z 28 točkami, ki je bil načeloma nekoliko podoben prejšnjemu načrtu za Gazo, vendar je močno podpiral ruske zahteve. To je povzročilo veliko nezadovoljstva med Ukrajinci in Evropejci ter privedlo do naglo sklicanega srečanja med Nemci, Francozi in Britanci, ki so se udeležili srečanja G20, ki je bilo nedavno v Južni Afriki. Temu je sledilo še eno naglo sklicano srečanje nekaj dni pozneje v Ženevi, ki so se ga udeležili člani Evropske unije, Kanade, Japonske, Velike Britanije in ZDA, ki ga je vodil državni sekretar Marco Rubio.
Marco Rubio je usposobljen diplomat, za razliko od odposlanca Steva Witkoffa, ki je, tako kot Trump, razvijalec zemljišč in je bil arhitekt prvega mirovnega načrta predsednika Trumpa. Ta je bil napisan po Witkoffovi vrnitvi iz Moskve, v katerem je dejansko ponovil zahteve predsednika Putina, naj se strinja s pogoji za mir. Revidirani mirovni načrt, ki je bil pripravljen po srečanju v Ženevi, z vsemi stranmi, kot je navedeno zgoraj, je bil nato posredovan v Moskvo. Rusko stališče je bilo pričakovano. Brez sprememb!
To je za Ukrajino precej nesprejemljivo. Na ključnih srečanjih ni bila prisotna, vsebina načrta pa bi pomenila, da bi bilo vse ozemlje, ki ga je Rusija zavzela, približno petina kopenske površine, odslej rusko, skupaj z drugimi omejitvami za Ukrajino. To bi upravičilo Putinovo dejanje. V prihodnosti bi lahko poskusil s takimi podvigi!
Trumpova administracija se zdaj sooča z dvema široko zastopanima stališčema, a glede na dogodke v zadnjih nekaj mesecih, ko je imel Trump več zasebnih klicev s Putinom in zasebno srečanje z njim na Aljaski, obstaja mnenje, ki ni napačno razumljeno, da ima Trump nagnjenost k uravnoteženju mirovnega načrta v smeri ruskega stališča. To mora povzročiti nekaj tesnobe med Evropejci in Ukrajino. Kaj bo predstavljala naslednja različica mirovnega načrta in kakšno bo stališče ZDA v prihodnje? Se bodo preprosto naveličali sodelovanja in se popolnoma umaknili iz vojne, česar se Evropejci in Ukrajinci bojijo?
Medtem je Putin verjetno zadovoljen s trenutnim stanjem očitne neenotnosti med zahodnimi zavezniki, nadaljuje vojno, nočne raketne in brezpilotne napade na Kijev in druga večja mesta, pa tudi kopenske bitke na vzhodu, kar izčrpava nenehni odpor Ukrajine. Upravičeno meni, da lahko zmaga in nato narekuje pogoje, ki mu ustrezajo, in če ima prav, se bodo ZDA utrudile in se preprosto umaknile, Ukrajino pa bo morala rešiti Evropa.
Naslednja revidirana različica mirovnega načrta je zdaj na voljo in še vedno podpira stališče Moskve. Zdi se, da Marcu Rubiu ni uspelo prepričati Trumpa, da bi načrt naredil bolj sprejemljiv za evropsko in ukrajinsko razmišljanje.
Medtem je bil Putin na državniškem obisku v Indiji, članici BRICS, eni od prvotnih držav, in pričakoval širitev trgovine med državama. V intervjuju za indijski tisk je izžareval zaupanje v izid vojne in mirovnega procesa, saj bo dobil veliko tega, kar si je zaželel. Medtem se ponoči na Ukrajino odvija stalni tok zračnih napadov, ki poškoduje premoženje in ubija civiliste, ki jih preseneti. Vojna se nadaljuje. Putinova era traja že več kot dve desetletji, začenši leta 2004 in je končala 15 let zbliževanja z Zahodom. Menil je, da je bila Rusija močno razočarana, in nameraval je obnoviti njen položaj v svetu, čeprav so se časi močno spremenili, kot so priznavali Putinovi predhodniki.
Njegov cilj je bil obnoviti rusko hegemonijo v mnogih obmejnih državah, ki so dobile samoupravo ob padcu berlinskega zidu leta 1989, ko je bil konec ZSSR, vendar še niso del EU. To so neuspešno poskušali z Gruzijo. Belorusija je precej zadovoljna z delujočim dogovorom in koristno bi bilo imeti sosednjo Ukrajino skupaj z Belorusijo kot veliko kopensko maso, ki bi očitno ščitila zahodni ruski bok pred državami Nata. Ko je Putin februarja 2022 izvedel svoj neuspešni vdor v Ukrajino, je šel skozi Belorusijo na severovzhodno Ukrajino in najkrajšo pot do prestolnice Kijev, v povezavi z raketnimi napadi, ki so bili izvedeni s Krima in iz same Rusije. Sledila je skoraj štiri leta trajajoča vojna, v kateri je Rusija zavzela petino ukrajinskega ozemlja. Brez napredka v smeri miru je verjetno, da bo Rusija zavzela še več ozemlja, ob predpostavki, da ZDA ne bodo več podpirale Ukrajine in da podpora Evropejcev ne bo zadostna.
Trump je sporočil, da je Rusiji mirovni načrt všeč, vendar čaka na ukrajinski odgovor. Voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije so se nedavno sestali s predsednikom Zelenskim, to srečanje pa se v Bruslju nadaljuje z EU, na podlagi katere bo sestavljena njihova revizija mirovnega načrta.
Nobelova nagrada je še vedno na Trumpovem seznamu želja. Potoval je v Malezijo, da bi podpisal mirovni sporazum, ki so ga sklenili Malezijci in je končal grenak mejni spor med Tajci in Kambodžani. Svojo kratko prisotnost na koncu srečanja ocenjuje kot ključni del končanja tega nesoglasja! Pred kratkim sta voditelja vlad Ruande in DR Kongo, ki sta bili nekaj let v mejnem sporu, na zahtevo predsednika ZDA podpisala mirovni sporazum. To je veljalo za enega od njegovih uspehov!
Vendar so se boji tam že nadaljevali, podobno pa se je ponovno začel tudi mejni spor med Tajsko in Kambodžo. Trump je te vojne uvrstil med vojne, ki jih je rešil. Ne zaveda se, da so ugledni ljudje, ki so prejeli Nobelovo nagrado, posvetili leta svojega časa in bili izjemni pri spreminjanju na svojih izbranih področjih, ne le nekaj ur in niso le dodali podpis dokumentu, ki bi pomenil mir.
Končno je bila Evropa nedavno šokirana ob televizijskem intervjuju Trumpa, v katerem je namignil, da meni, da Evropa propada in da ji primanjkuje močnega vodstva, saj sprejema slabe odločitve, npr. glede priseljevanja. Odkrito je pokazal svoje nepoznavanje razloga, zakaj je bila EU ustanovljena pred skoraj 80 leti, da bi končala stoletja vojn, čeprav je bila dokaj nedavni produkt nemških priseljencev. Poleg tega so po drugi svetovni vojni nastali tudi OZN, v kateri so ZDA z veseljem odigrale pomembno vlogo in ponudile kot sedež New York. Tudi ob tem ni bil ravno hvaležen.
Mediji, lahko rečemo upravičeno, niso bili ravno hvaležni glede mizoginističnih in rasističnih stališč, izraženih v televizijskem intervjuju. Kaj bo storil, ko bo prejel revidirani načrt EU/Ukrajine za mir? Spremljajte dogajanje!
O avtorju:
Dr. J. Scott Younger, OBE, je gradbeni inženir, 42 let je preživel na Daljnem vzhodu in opravljal naloge v 10 državah za Svetovno banko, ADB in UNDP. Objavil je veliko prispevkov, bil je kolumnist za Forbes Indonezija in Globe Asia. Bil je član uprav britanske in evropske zbornice in bil 17 let podpredsednik Mednarodne poslovne zbornice. Njegovi področji zanimanja sta infrastruktura in trajnostni razvoj, zanima pa se tudi za mednarodne zadeve. Je mednarodni kancler Predsedniške univerze v Indoneziji in častni višji znanstveni sodelavec Univerze v Glasgowu. Je član Svetovalnega odbora IFIMES.
Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.
Ljubljana/Glasgow, 18.december 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
