Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, redno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. IFIMES ekskluzivno objavlja članek Bogoljuba J. Karića, vidnega filantropa, vizionarja in navdihovalca, v katerem avtor razmišlja o globalni porazdelitvi moči in prihodnjih geopolitičnih odnosih. Članek z naslovom »Boj za 21. stoletje: Amerika, Kitajska in geopolitična usoda Rusije« odpira nove dimenzije razumevanja mednarodnih odnosov in sodobnega geopolitičnega dogajanja.
Svet se trenutno nahaja na zgodovinski prelomnici, ki bo v veliki meri določila politično, gospodarsko in varnostno arhitekturo 21. stoletja. Zadnji dve desetletji sta zaznamovali globoki preobrazbi mednarodnega sistema: od svetovne finančne krize, preko tehnološke revolucije in energetskih sprememb, do geopolitičnih konfliktov, ki so ponovno odprli vprašanje ravnovesja moči med velikimi silami.
Konfliktov, ki se bijejo danes – od vojne v Ukrajini do nestabilnosti na Bližnjem vzhodu in strateških napetosti v indo-pacifiški regiji – ni več mogoče obravnavati kot izolirane regionalne konflikte. So del veliko širše globalne preobrazbe, v kateri se na novo opredeljujejo politična zavezništva, trgovinski tokovi, energetske smeri in varnostne strategije.
V zadnjih treh desetletjih je Kitajska pokazala, da je mogoče globalni vpliv graditi predvsem z gospodarskim sodelovanjem, infrastrukturo in tehnološkim razvojem. Namesto klasične vojaške prevlade se kitajski model širjenja vpliva opira na naložbe, trgovinske mreže in finančne instrumente.
Posebno mesto v tej strategiji zaseda globalna pobuda Pas in pot, ki povezuje Azijo, Afriko in Evropo prek mreže infrastrukturnih projektov, energetskih koridorjev in logističnih središč. Ta projekt ni le ekonomski, temveč tudi geopolitični, saj Pekingu omogoča vzpostavitev dolgoročnih razvojnih in političnih vezi s številnimi državami.
Na ta način Kitajska poskuša oblikovati alternativni model globalizacije – model, ki temelji na ekonomski povezanosti, razvoju infrastrukture in dolgoročnih naložbah, namesto na vojaškem posredovanju.
Združene države Amerike ostajajo osrednji steber obstoječega mednarodnega sistema. Njihova moč izhaja iz kombinacije vojaških zmogljivosti, tehnološke prevlade, široke mreže političnih zavezništev in finančnega sistema, v katerem ameriški dolar igra ključno globalno vlogo.
Vlogo predsednika Donalda Trumpa v tem kontekstu lahko razumemo kot poskus redefinicije ameriške strategije v svetu. Njegova politika ekonomskega nacionalizma, ponovnega pregleda mednarodnih sporazumov in vztrajanja pri novih trgovinskih pravilih odraža prizadevanje za prilagoditev globalnega položaja Amerike novim geopolitičnim realnostim.
Trumpova strategija poudarja pomen dvostranskih odnosov in ekonomskega pragmatizma, kar v mnogih primerih pomeni redefinicijo odnosov z zavezniki in globalnimi konkurenti.
Hkrati je vojna v Ukrajini pokazala globoke spremembe v sodobnem mednarodnem redu. Rusija se sooča z resnimi političnimi, gospodarskimi in strateškimi izzivi, medtem ko dolgotrajni konflikt izčrpava njene vire in omejuje njeno sposobnost izvajanja širšega globalnega vpliva.
Vendar to ne pomeni, da Rusija izgublja svoj geopolitični pomen. Nasprotno, verjetno bo ostala eden ključnih regionalnih akterjev, zlasti v evrazijskem prostoru, vendar bo njena vloga v mednarodnih odnosih v prihodnjih desetletjih verjetno na novo opredeljena.
Energetski viri, vojaške zmogljivosti in strateški geografski položaj ji še naprej zagotavljajo pomemben položaj v svetovni politiki, čeprav se mednarodni sistem vse bolj premika proti večpolarnemu modelu, v katerem prevladuje nekaj večjih središč moči.
V sodobnem večpolarnem svetu lahko Evropska unija igra posebno vlogo. Kot eden največjih gospodarskih in političnih projektov v sodobni zgodovini ima EU potencial, da postane ključni dejavnik stabilnosti, razvoja in političnega ravnovesja.
Vendar pa mora Evropa, da bi ohranila svoj globalni vpliv, najti novo strateško energijo in jasnejšo geopolitično vizijo. Eden najpomembnejših korakov v tej smeri je nadaljevanje procesa širitve z vključitvijo držav Zahodnega Balkana.
Širitve Evropske unije ne bi smeli razumeti le kot politično obveznost do regije, temveč kot strateško naložbo v stabilnost evropske celine. Integracija držav Zahodnega Balkana lahko da nov razvojni zagon EU, razširi njen trg, okrepi politično stabilnost in prispeva k njenemu ponovnemu pozicioniranju v sodobnih mednarodnih odnosih.
Združena Evropa mora ostati simbol celine miru, stabilnosti in sodelovanja. Po stoletjih vojn in konfliktov je evropski projekt pokazal, da je mogoče zgraditi skupnost držav, ki svoje razlike rešujejo z dialogom, prek institucij in skupnih vrednot. Takšen model regionalnega povezovanja je lahko navdih tudi za druge dele sveta, ki iščejo trajnostne modele političnega in gospodarskega sodelovanja.
Srbija zavzema posebno mesto v tem širšem geopolitičnem okviru. Zaradi svojih zgodovinskih izkušenj, geografske lege in politične tradicije je Srbija pogosto predstavljala most med različnimi civilizacijskimi in političnimi prostori.
Politika sodelovanja z več globalnimi centri moči – Evropo, Ameriko, Rusijo in Kitajsko – Srbiji omogoča, da sledi uravnoteženi in pragmatični strategiji zunanje politike. Takšen pristop lahko prispeva k stabilnosti Balkana in krepitvi regionalnega sodelovanja.
Zgodovinsko gledano je bil Balkan kraj srečevanja civilizacij, pa tudi številnih konfliktov. Prav zato je pomembno, da regija v prihodnosti postane kraj gospodarske povezanosti, razvoja infrastrukture in političnega dialoga.
Geopolitični pomen Bližnjega vzhoda ostaja izjemno velik. Energetski viri, prometni koridorji in politične napetosti to regijo uvrščajo med ključna področja globalne strategije velikih sil.
Posebno mesto v tej dinamiki zaseda Iran, čigar vloga v regionalnem ravnovesju, energetskih tokovih in varnostnih vprašanjih lahko pomembno vpliva na globalno stabilnost.
Nadzor energetskih koridorjev, novih logističnih poti in digitalnih omrežij postaja vse pomembnejši element mednarodne konkurence.
Če pogledamo dolgoročne trende, bodo sredi 21. stoletja svet najverjetneje oblikovali odnosi med več glavnimi centri moči. Največji globalni vpliv bodo imele Združene države Amerike in Kitajska, medtem ko bodo Evropska unija, Rusija in druge regionalne sile igrale pomembno vlogo pri ohranjanju globalnega ravnovesja.
V takšnem svetu stabilnost ne bo odvisna le od moči posameznih držav, temveč tudi od njihove sposobnosti, da najdejo ravnovesje med konkurenco in sodelovanjem.
Kot sem že večkrat poudaril: »Velike sile ustvarjajo zgodovino s svojo močjo, a stabilnost sveta je vedno ohranjalo ravnovesje med njimi.«
Prav v tem ravnovesju – med velikimi silami, regionalnim povezovanjem in gospodarskim razvojem – je ključ do stabilnega in uspešnega 21. stoletja.
O avtorju:
Bogoljub J. Karić, je bil rojen leta 1954 v Peći/Peja. Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Prištini, na oddelku za geografijo. Magistriral je na Ekonomski fakulteti v Nišu na temo »Organizacija in razvoj malega gospodarstva«. Skupaj s tremi brati in sestro je leta 1971 v Peći ustanovil družinsko tovarno »Braća Karić«. V skoraj pol stoletja dolgem obdobju je razvil veliko podjetje, ki deluje na različnih področjih po vsem svetu: telekomunikacije, gradbeništvo, finance, izobraževanje, mediji, trgovina,.... Je član svetovalnega odbora IFIMES-a. Je predsednik Mednarodnega komiteja »Nikola Tesla«, strokovnjak Programa OZN za trajnostni razvoj, član Global Marketplace-a OZN in član programa OZN »AI for Good«. Karić je pionir in reformator kapitalizma v Jugoslaviji in Gorbačovovi Rusiji, vizionar, graditelj, filantrop in arhitekt nove ekonomske svetovne ureditve.
Članek predstavlja stališče avtorja in ne odraža nujno stališča IFIMES-a.
Ljubljana/Beograd, 14.marec 2026
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
