Belorusija v fokusu: Dosežki v letu 2025 in vizija rasti v letu 2026

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane redno spremlja ključne globalne in regionalne procese, s posebnim poudarkom na preobrazbi mednarodnega reda in vlogi različnih akterjev. Raziskava »Belorusija v fokusu: Dosežki v letu 2025 in vizija rasti v letu 2026« sistematično predstavlja politične, gospodarske in diplomatske dosežke Belorusije v preteklem letu, hkrati pa ponuja strateške smernice za prihodnji razvoj. Belorusija je konec leta 2025 z izvedbo ključnih infrastrukturnih, industrijskih in tehnoloških projektov potrdila svoj status stabilne in zanesljive partnerice. Ti projekti so dodatno okrepili notranjo stabilnost in postavili temelje za dolgoročno gospodarsko rast. Vzporedno je država razširila svojo diplomatsko mrežo z intenzivnim sodelovanjem z Združenimi državami Amerike, Kitajsko, državami Bližnjega vzhoda, članicami Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) in strateško pomembnimi afriškimi trgi. Ta širša diplomatska in gospodarska povezanost je Belorusiji omogočila okrepitev njenega mednarodnega vpliva in odprtje novih kanalov za trgovino, naložbe in prenos tehnologije.

Z vstopom v leto 2026 Belorusija nadaljuje svojo ambiciozno politiko širitve industrijskih zmogljivosti, spodbujanja izvoza in povečevanja globalnega vpliva. Pod vodstvom predsednika Aleksandra Lukašenka država uravnotežuje tradicijo in modernizacijo, povezuje evropske in evrazijske tokove ter potrjuje svojo vlogo stabilizacijskega dejavnika v regiji. Ta pristop Belorusijo postavlja kot vse pomembnejšega akterja v večpolarnem mednarodnem sistemu, ki je sposoben oblikovati regionalno in globalno dinamiko s strateško usklajenostjo politike, gospodarstva in diplomacije.

 

Belorusija v fokusu: Dosežki v letu 2025 in vizija rasti v letu 2026

 

Konec leta 2025 je Belorusija dosegla pomemben politični in gospodarski preboj ter potrdila svoj status stabilne in zanesljive mednarodne partnerice. Preteklo leto je zaznamovala izvedba ključnih infrastrukturnih, industrijskih in tehnoloških projektov, ki so okrepili notranjo stabilnost in postavili trdne temelje za dolgoročno rast. Vzporedno se je diplomatska mreža države širila z intenzivnim sodelovanjem z Združenimi državami Amerike, Kitajsko, državami Bližnjega vzhoda, članicami Šanghajske organizacije za sodelovanje in strateško pomembnimi afriškimi trgi. Ta kombinacija notranjih reform in zunanje širitve je Belorusiji omogočila, da je utrdila svoj mednarodni vpliv, odprla nove kanale za trgovino, naložbe in prenos tehnologije ter okrepila svoj strateški položaj v svetovnih tokovih.

Geopolitično se Belorusija nahaja na kritični osi, ki povezuje Evropsko unijo z Rusijo in širšim evrazijskim prostorom, zaradi česar je ključno središče za promet, logistiko in mednarodno trgovino. Modernizacija prometnih koridorjev, razvoj industrijskih con in tehnoloških središč potrjujejo njeno sposobnost odzivanja na zahteve sodobnega trga in privabljanja pomembnih mednarodnih naložb, hkrati pa krepijo gospodarski in diplomatski vpliv države.

Belorusija v letu 2026 nadaljuje svojo ambiciozno politiko širitve industrijskih zmogljivosti, krepitve izvoza in povečevanja globalnega vpliva. Pod dolgoletnim vodstvom predsednika Aleksandra Lukašenka, ki zagotavlja kontinuiteto in strateško doslednost, država aktivno gradi prihodnost, v kateri ohranjanje doseženih rezultatov gre z roko v roki z odpiranjem novih priložnosti.

Belorusija potrjuje svojo vlogo države, ki povezuje ključne evropske in evrazijske tokove, uravnotežuje tradicijo in modernizacijo ter lahko igra pomembno vlogo stabilizacijskega dejavnika za Ukrajino – politično, vojaško in pri obnovi države po doseganju miru. Njen geopolitični položaj ji omogoča, da prispeva k izgradnji stabilne regionalne arhitekture, vključno z Baltikom in Srednjo Evropo, zlasti v kontekstu izzivov, ki jih ustvarjajo agresivne politike nekaterih članic EU, v nasprotju s strateškimi interesi Združenih držav.

Na podlagi doseženih rezultatov se Belorusija potrjuje kot vse pomembnejši akter v regionalni in svetovni politiki, z jasno opredeljeno vizijo blaginje, inovacij in dolgoročne stabilnosti[2].

Politična stabilnost in strateški okvir

Januarja 2025 je bil Aleksander Lukašenko na predsedniških volitvah ponovno izvoljen za predsednika Belorusije, kar je ohranilo politično stabilnost in kontinuiteto državnih institucij. Ta okvir ustvarja predvidljivo in varno okolje za dolgoročno strateško načrtovanje, domače in tuje naložbe ter državnim organom omogoča dosledno izvajanje razvojnih in gospodarskih politik.

V letu 2025 so si oblasti aktivno prizadevale za zmanjšanje notranjih napetosti in sprostitev političnega ozračja. Z institucionalno konsolidacijo, krepitvijo suverenosti in nadzorovano liberalizacijo je Minsk stabiliziral domače prizorišče in izboljšal svoj mednarodni pogajalski položaj. To ravnovesje med notranjo fleksibilnostjo in trdnim upravljanjem je zagotovilo stabilnost ključnih državnih institucij in institucionalno odpornost v kriznih razmerah.

V okviru te strategije je bila 15. novembra 2025 sprejeta odločitev o pomilostitvi 123 obsojenih oseb, vključno s tistimi, ki so bile obsojene za huda kazniva dejanja. Odločitev je v skladu z dogovori, doseženimi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede odprave sankcij, ki jih je prejšnja administracija uvedla proti beloruski industriji kalcija. Ta poteza ponazarja sposobnost Minska, da učinkovito združuje politično fleksibilnost z gospodarskimi interesi in mednarodnim dialogom, ne da bi pri tem ogrozil notranjo stabilnost.

Vzporedno je Belorusija nadaljevala z modernizacijo svojih industrijskih obratov in infrastrukturnih zmogljivosti, s posebnim poudarkom na kmetijstvu, mehanizaciji in industrijski proizvodnji. Glavni cilji vključujejo: krepitev izvoznega potenciala in tehnološke samozadostnosti, izboljšanje odpornosti nacionalnega gospodarstva na zunanje pretrese ter privabljanje domačih in tujih naložb v tehnološki, prometni in logistični sektor.

Dolgoročna razvojna strategija predvideva povečanje proizvodnje, diverzifikacijo izvoza in krepitev konkurenčnosti na regionalni in svetovni ravni. Ta politika temelji na kombinaciji politične stabilnosti, delujočih institucij in pragmatične zunanjepolitične strategije, kar ustvarja trajnostno osnovo za gospodarsko rast in mednarodni vpliv Belorusije.

Mednarodno sodelovanje in Šanghajska organizacija za sodelovanje (ŠOS)

V zadnjih letih je Belorusija sistematično širila svoja diplomatska, gospodarska in varnostna obzorja s svojim aktivnim članstvom v Šanghajski organizaciji za sodelovanje (ŠOS). To članstvo državi omogoča globlje vključevanje v evrazijske gospodarske in politične trende, olajša prenos tehnologije, razvoj industrijskih partnerstev in usklajevanje na ključnih področjih, kot so varnost, energetika in logistika. ŠOS predstavlja strateško platformo za Minsk, da se dolgoročno pozicionira v večpolarnem mednarodnem redu, neodvisno od zahodnih političnih in gospodarskih omejitev.

Posebej pomemben vidik te politike je strateško partnerstvo z Ljudsko republiko Kitajsko, ki ga je junija 2025 v okviru pobude Belt and Road še okrepilo srečanje predsednikov Aleksandra Lukašenka in Xi Jinpinga. To je potrdilo kontinuiteto skupnih projektov in odprlo prostor za novo fazo sodelovanja na področju infrastrukture, prometa, digitalnih tehnologij in industrijske proizvodnje.

Od leta 2015 do sredine leta 2025 so kitajske naložbe in pogodbeni projekti v Belorusiji presegli 5 milijard dolarjev, vključno z neposrednimi naložbami, koncesijskimi kreditnimi linijami in industrijskimi skupnimi podjetji. Ključni steber sodelovanja je kitajsko-beloruski industrijski park Veliki kamen z naložbami v višini 1,3–2 milijardi dolarjev, ki se razvija v regionalno središče za visoko tehnologijo, logistiko, elektroniko, farmacijo in strojništvo.

Vzporedno Minsk širi sodelovanje z afriškimi državami in širšim globalnim jugom ter ponuja industrijsko strokovno znanje, konkurenčne izdelke in prilagodljive institucionalne ureditve. Izvoz kmetijske mehanizacije, industrijske opreme in infrastrukturnih rešitev prispeva k lokalnemu razvoju partnerskih držav, poenostavljeni vizumski postopki in olajšani trgovinski režimi pa pospešujejo izvajanje skupnih projektov.

Trgovinska izmenjava članic ŠOS je leta 2025 dosegla približno 1.000 milijard USD, delež članic v svetovnem BDP pa bo približno 23 %, kar potrjuje, da je ŠOS ena ključnih svetovnih gospodarskih sil.

V tem kontekstu članstvo v ŠOS še dodatno krepi večstranski položaj Belorusije, saj odpira stabilne kanale za naložbe, prenos tehnologije in politično usklajevanje. Belorusija se tako pozicionira kot zanesljiv regionalni in globalni partner, sposoben uravnotežiti različne centre moči in graditi svojo gospodarsko in politično strategijo na načelih suverenosti, pragmatizma in dolgoročnega razvoja[3].

Lukašenko in ZDA – pragmatičen dialog

Leta 2025 je Belorusija vzpostavila konstruktiven in strateško pomemben dialog z Združenimi državami Amerike, s čimer je odprla novo fazo v dvostranskih odnosih in potrdila status države kot stabilne in predvidljive partnerice.

Ključni trenutek za začetek tega dialoga je bil telefonski pogovor med predsednikom Donaldom Trumpom in Aleksandrom Lukašenkom 15. avgusta 2025, ki je zaznamoval začetek neposredne, pragmatične in osredotočene komunikacije. Ta korak je mednarodnim vlagateljem poslal jasen signal, da Belorusija zagotavlja stabilen okvir za poslovanje in dolgoročne strateške naložbe. Politika Trumpove administracije, osredotočena na praktične rezultate in premagovanje stereotipov, je odprla prostor za konstruktivno sodelovanje na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.

Poleg tega so obiski ameriških odposlancev bistveno okrepili dvostranske odnose. General Keith Kellogg, posebni odposlanec ameriškega predsednika za Ukrajino in Rusijo, je 21. junija 2025 obiskal Minsk, kjer je usklajeval praktične vidike sodelovanja in vprašanja regionalne varnosti, s čimer je dodatno potrdil vlogo Belorusije kot zanesljive partnerice.

Posebno vlogo v dvostranskem dialogu je imel John Coale, posebni odposlanec za Belorusijo, ki je koordiniral pogajanja o izpustitvi zapornikov in normalizaciji odnosov. Njegov obisk 11. septembra 2025 je privedel do izpustitve 52 zapornikov, vključno s političnimi, ponovni obisk 12. in 13. decembra pa je privedel do pomilostitve in izpustitve skupno 123 zapornikov ter odprave ameriških sankcij proti ključnim beloruskim industrijam.

Ta pragmatičen pristop odraža sposobnost Belorusije, da uravnoteži med tradicionalnimi zavezniki, kot sta Rusija in Kitajska, in novimi globalnimi akterji, zlasti ZDA. Hkrati pa obstaja jasna razlika v pristopu v primerjavi z Evropsko unijo, ki je pokazala togost in počasnost pri prilagajanju. Takšna diplomatska strategija povečuje privlačnost Belorusije za tuje naložbe in mednarodno sodelovanje, partnerji pa priznavajo politično stabilnost, strateško kontinuiteto in vodstvene sposobnosti predsednika Lukašenka pri ohranjanju varnosti in gospodarske blaginje.

Bližnji vzhod – strateška partnerstva in gospodarsko sodelovanje

V letu 2025 je Belorusija znatno okrepila gospodarske in diplomatske vezi s ključnimi akterji na Bližnjem vzhodu, zlasti z ZAE in Omanom, s čimer je odprla nove kanale za naložbe, tehnologijo in regionalno sodelovanje.

ZAE: 26. junija 2025 je Minsk obiskal prestolonaslednik Abu Dabija, šejk Khaled bin Mohamed bin Zayed Al-Nahyan. Obisk je privedel do podpisa večmilijardnih sporazumov o naložbah in infrastrukturi v skupni vrednosti več kot 4 milijarde dolarjev, ki zajemajo sektorje obrambnih in varnostnih tehnologij, digitalnih inovacij, turizma, urbanega razvoja in industrije. Projekti so namenjeni razvoju logističnih centrov, tehnoloških parkov in pobud za pametna mesta, s čimer se bo še bolj okrepil strateški gospodarski položaj Belorusije.

Oman: Med 6. in 7.  oktobrom 2025 je Belorusijo obiskal omanski sultan Haitham bin Tariq, kar je privedlo do naložbe v višini približno 1,4 milijarde dolarjev za izgradnjo obrata za predelavo celuloze in papirja z letno zmogljivostjo 800.000 ton. Projekt vključuje prenos tehnologije, usposabljanje osebja in razvoj proizvodnih verig, kar bo dodatno okrepilo belorusko industrijsko samozadostnost.

Trgovinsko sodelovanje z ZAE in Omanom zajema živilske izdelke, industrijsko opremo, kmetijsko mehanizacijo, transportna vozila in pametne tehnologije. Sporazumi in memorandumi omogočajo skupno proizvodnjo, poenostavljeno trgovino in boljši dostop do trgov Bližnjega vzhoda, kar ustvarja sinergije, ki odpirajo nove poslovne priložnosti in dostop do naprednih tehnologij.

Ta strateška partnerstva Belorusijo postavljajo kot zanesljivega regionalnega partnerja, krepijo njeno vlogo v gospodarski in tehnološki povezanosti Evrazije in Bližnjega vzhoda, hkrati pa krepijo diplomatski vpliv države v večpolarnem mednarodnem okolju.

Afrika – strateška partnerstva in aktivna kmetijska diplomacija

V letu 2025 je Belorusija znatno razširila svoje sodelovanje z afriškimi državami, katerega cilj je posodobitev kmetijstva, industrije in prometa, krepitev lokalnega razvoja ter zagotavljanje dolgoročne gospodarske prisotnosti na celini. Ta pristop kaže na strateško osredotočenost na kmetijsko diplomacijo kot sredstvo za krepitev dvostranskih odnosov in dostop do rastočih afriških trgov.

Zimbabve: Predsednik Emmerson Mnangagwa je maja 2025 obiskal Minsk. Dogovorjeni projekti so vključevali kmetijstvo, mehanizacijo, promet, izobraževanje in industrijo. Belorusija je dobavila traktorje, kombajne, avtobuse in kmetijsko opremo v vrednosti približno 120 milijonov dolarjev, skupaj s tehnično podporo in usposabljanjem lokalnega osebja, s čimer je okrepila zmogljivosti partnerskih držav za samooskrbno proizvodnjo.

Egipt: Predsednik Abdel Fattah el-Sisi je 12. in 13. julija 2025 obiskal Minsk. Dogovorjeno sodelovanje je vključevalo logistične, skladiščne, kmetijske in infrastrukturne projekte, dobava opreme pa je bila vredna 85 milijonov dolarjev, kar je prispevalo k modernizaciji ključnih sektorjev in krepitvi dvostranskih gospodarskih vezi.

Tanzanija: Predsednica Samia Suluhu Hassan je 20. in 21. septembra 2025 obiskala Minsk. Belorusija je dobavila traktorje, avtobuse in industrijsko opremo v vrednosti približno 60 milijonov dolarjev, s čimer je posodobila kmetijsko infrastrukturo in skladiščne zmogljivosti.

Angola: Predsednik João Lourenço je oktobra 2025 obiskal Minsk. Dogovorjeni projekti v vrednosti 50 milijonov dolarjev so vključevali kmetijsko mehanizacijo, prometno infrastrukturo in podporo lokalni industriji.

Poleg tega so delegacije iz Kenije, Nigerije in Južne Afrike sklenile partnerstva v skupni vrednosti približno 40 milijonov dolarjev, osredotočena na kmetijstvo, logistiko in promet.

Skupna trgovina z afriškimi partnerji v letu 2025 je ocenjena na približno 455 milijonov USD, kar zajema kmetijsko in industrijsko opremo, prometne zmogljivosti in infrastrukturne rešitve. Projekti vključujejo dobavo opreme, tehnično podporo, usposabljanje osebja, kreditne ureditve in prenos tehnologije, kar zagotavlja dolgoročno prisotnost in stabilno sodelovanje.

Takšna kmetijska diplomacija povečuje prehransko varnost in samozadostnost afriških držav, krepi strateške gospodarske in politične vezi ter odpira vrata skupnim infrastrukturnim in industrijskim projektom. Hkrati potrjuje sloves Belorusije kot zanesljive, pragmatične in dolgoročno usmerjene partnerice, zavezane večpolarnemu in partnerskemu razvoju[4].

Belorusija 2026 – nadaljnja blaginja in strateški uspeh

Leto 2025 je potrdilo, da Belorusija pod vodstvom Aleksandra Lukašenka dosega pomembne rezultate v gospodarstvu, industriji, kmetijstvu in razvoju infrastrukture. Hkrati aktivna in namenska diplomatska politika države še dodatno krepi njen mednarodni ugled in pozicioniranje v večpolarnem svetu ter odpira nove kanale za naložbe in strateška partnerstva.

Stabilni odnosi z voditelji, kot sta Vladimir Putin in Xi Jinping, Belorusiji omogočajo dolgoročne naložbe in strateške projekte znotraj Evrazije in širše. Hkrati pa angažiranost Združenih držav Amerike, zlasti prek administracije Donalda Trumpa, predstavlja geopolitični preboj, ki potrjuje strateško vrednost Belorusije. Trumpova politika pragmatičnega miru in razvoja poudarja, da trajnostni globalni vpliv zahteva sodelovanje s ključnimi državami, kot so Belorusija, Turčija, Pakistan, Indija in ZAE.

S Trumpovim prihodom prihaja do politične sprostitve v dvostranskih odnosih, kar odpira prostor za predvidljive, dolgoročne in konstruktivne dogovore. Takšen pragmatičen pristop zmanjšuje stereotipe in politične napetosti, hkrati pa uravnotežuje interese Združenih držav Amerike z interesi ključnih partnerjev. To Belorusijo postavlja kot zanesljivega partnerja za strateško sodelovanje, globalni razvoj in trajnostno blaginjo.

S podporo konstruktivne politike Združenih držav Amerike Belorusija še dodatno krepi svojo vlogo v mednarodni politiki in gospodarstvu, zagotavlja kontinuiteto strateškega razvoja in ustvarja predpogoje za nadaljnjo gospodarsko in infrastrukturno blaginjo v letu 2026. Kot je poudaril Donald J. Trump: »Krepimo naša gospodarska partnerstva, izboljšujemo varnostno sodelovanje in širimo naše splošne vezi.« (Povedano po srečanju z voditelji držav Srednje Azije, Washington, 6. november 2025.)

Ta pragmatičen pristop k mednarodnemu sodelovanju odraža načelo Roberta Schumana: »Evropa ne bo ustvarjena naenkrat niti po enem samem načrtu. Zgrajena bo s konkretnimi dosežki, ki najprej ustvarijo dejansko solidarnost.« (Schumanova deklaracija, 9. maj 1950).

Belorusija z uravnoteženjem regionalnih in globalnih interesov potrjuje svojo sposobnost zagotavljanja stabilnosti, dolgoročnega razvoja in strateške kohezije v večpolarnem mednarodnem sistemu.

Ljubljana/Bruselj/Washington/Minsk, 19. januar 2026   


[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en       

[2] Clingendael - the Netherlands Institute of International Relations. Clingendael Report January 2025: Belarus on Thin Ice,Future Scenarios and European Policy Dilemmas. Kaspar Pucek & Bob Deen, povezava:  www.clingendael.org/pub/2025/belarus-on-thin-ice/

[3] International Monetary Fund:  In Annex Table 1.1.1 of the IMF World Economic Outlook (WEO) October 2025 – Statistical Appendix, Belarus is specifically reported to have a projected real GDP growth of approximately 4.0 % for 2024, reflecting the country’s positive economic performance within the European regional macroeconomic projections, povezava: www.imf.org/-/media/files/publications/weo/2025/october/english/statsappendix.pdf?  

[4] Belarusian tractors drive diplomacy in Africa, povezva: www.intellinews.com/belarusian-tractors-drive-diplomacy-in-africa-377198/