LJUBLJANA/ŽENEVA, 4. januar 2026 – Na sedežu Združenih narodov (OZN) v Ženevi je 18. decembra 2025 potekala mednarodna konferenca »Nevladne organizacije Evrope in Azije: Dialog za trajnostni razvoj 2026«, ki je združila predstavnike iz 118 držav sveta. Na konferenci so bile predstavljene strategije in pobude, namenjene doseganju globalnih ciljev trajnostnega razvoja (CTR) v prihodnjem obdobju.
Eden osrednjih dogodkov je bil mednarodni panel »Trump–Musk–Karić: Poslovna diplomacija za cilje trajnostnega razvoja OZN 2026«, posvečen vlogi vodenja, inovacij in odgovornega poslovanja pri krepitvi globalne stabilnosti in trajnostnega razvoja. Poseben poudarek je bil na pobudah zasebnega sektorja in filantropskih projektih, ki lahko pomembno prispevajo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja 16 (mir, pravičnost in močne institucije) in 17 (partnerstva za cilje). Ob tej priložnosti je bila izražena zahvala Bogoljubu Kariću, ustanovitelju in predsedniku skupine BK, čigar model povezovanja gospodarstva, filantropije in mednarodnega sodelovanja je primer, kako lahko zasebne pobude prispevajo k globalni stabilnosti in razvoju. Panel je bil namenjen rapravam o načinih, kako lahko vodenje, inovacije in odgovorno poslovanje – navdihnjeni s primeri Donalda Trumpa, Elona Muska in Bogoljuba Karića – pospešijo doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Panel je analiziral tudi novo strategijo nacionalne varnosti Združenih držav Amerike, ki varnost opredeljuje ne le kot odsotnost konfliktov, temveč tudi kot prisotnost stabilnih družb in učinkovitih mednarodnih partnerstev. Razprava je zajemala vprašanja čezmejnega sodelovanja, odgovorne uporabe tehnologij in inovacij ter vloge medijev pri gradnji zaupanja in institucionalne odpornosti. Panel je v imenu Mednarodnega združenja mirovnih fundacij odprl prof. Viktor Fersht.
Prof. dr. Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, je poudaril, da se poslovna diplomacija pojavlja kot nova paradigma, ki dopolnjuje klasično diplomacijo s hitrostjo delovanja, kapitalom, inovacijami in globalnimi mrežami. Poudaril je, da cilji trajnostnega razvoja (CTR) predstavljajo skupni in univerzalni jezik – zlasti CTR 7, 9, 10 in 17 – pri krepitvi sodelovanja med Evropo, Združenimi državami in Azijo. Po njegovem mnenju je skupni uspeh odvisen od izgradnje nove kulture zaupanja, v kateri kapital, inovacije in družbena odgovornost delujejo kot enotna fronta pri spodbujanju globalne trajnosti. Bećirović je ocenil, da konferenca poteka v pravem zgodovinskem trenutku in na pravem mestu - na sedežu OZN v Ženevi, z udeležbo osebnosti, ki aktivno oblikujejo novi svetovni red in se najbolj dosledno zavzemajo za mir in celostni napredek človeštva.
Prof. dr Jeffrey Levett (ZDA), častni predsednik Svetovnega filozofskega foruma, je izpostavil izjemno globalno vlogo in poslanstvo predsednika Donalda Trumpa, Elona Muska in Bogoljuba Karića. Po njegovih besedah si njihove ideje, vizija in konkretne dejavnosti, usmerjene v skupno dobro človeštva, zaslužijo močno mednarodno podporo. Posebej je poudaril, da je njihov poslovni model miru vreden globljega preučevanja, saj kaže, kako je mogoče s pomočjo ekonomije in inovacij ustvariti stabilnost, blaginjo in mir za vse.
Leonard H. Le Blanc III (ZDA) je v svoji predstavitvi izpostavil večdesetletno angažiranost Bogoljuba Karića v številnih mednarodnih projektih in izpostavil koncept poslovnega miru kot modela, ki presega meje in povezuje gospodarstva. Hkrati je poudaril, da ima predsednik Donald Trump zaradi svoje politične moči in globalnega položaja potencial, da sproži tektonske spremembe in pospeši procese globalnega napredka.
Prof. dr Ile Masalkovski z Univerze sv. Klimenta Ohridskega v Bitoli, je govoril o pomenu poslovne diplomacije majhnih držav in vlogi vizije korporativnih voditeljev pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Poudaril je, da se majhne države v svetu globalnih sil ne morejo zanašati na vojaško ali gospodarsko moč, temveč na zaupanje, strokovno znanje, agilnost in načelna partnerstva. Za majhno državo podjetje ni le komercialni subjekt – je ambasador, je poudaril Masalkovski in dodal, da je poslovna diplomacija danes neposredno povezana z najnujnejšo globalno agendo – cilji trajnostnega razvoja. V tem kontekstu je poudaril, da se Bogoljub Karić že več kot štiri desetletja dosledno zavzema za te cilje, zaradi česar je njegova vizija ne le pomembna, ampak tudi ključna v času, ko se pritiski povečujejo in napredek upočasnjuje.
Jack Hu (Kitajska) iz Oddelka za razvoj čezmorske industrije je govoril o sodobnih tehnologijah s posebnim poudarkom na umetni inteligenci (UI). Ob tej priložnosti je pozdravil ustanovitev Univerze za umetno inteligenco na pobudo Bogoljuba Karića, in jo ocenil kot strateško pomemben prispevek k izobraževanju in globalnemu tehnološkemu razvoju.
Safet Gerxhaliu, nekdanji predsednik Gospodarske zbornice Kosova, je Bogoljuba Karića izpostavil kot navdihujoč primer preobrazbene moči zasebne pobude in pionirja zasebnega poslovanja v jugovzhodni Evropi. Kot uspešen podjetnik, filantrop in vizionar je Karić po njegovih besedah svoje delo posvetil spodbujanju gospodarskega razvoja, hkrati pa je uspel povezovati ljudi iz različnih družbenih, kulturnih in nacionalnih okolij. Njegova dolgoletna zavezanost premagovanju delitev, krepitvi regionalnega sodelovanja in spodbujanju etičnih poslovnih praks ponazarja močan vpliv, ki ga lahko ima odgovorno podjetništvo na stabilnost, integracijo in socialno kohezijo Zahodnega Balkana, pa tudi na napredovanje pri uresničevanju cilja trajnostnega razvoja 17 – Partnerstvo za cilje. Gerxhaliu je poudaril, da gospodarsko sodelovanje na Zahodnem Balkanu ni le gospodarska nuja, temveč ključni steber miru, stabilnosti in dolgoročne regionalne preobrazbe.
Dejan Azeski (Severna Makedonija), novinar in zgodovinar, je ob razmišljanju o vrnitvi BK Televizije poudaril, da je vrnitev te nekdanje balkanske medijske ikone na velike odre potrjena. Poudaril je, da BK Televizija predstavlja dragocen vir izkušenj in lekcij za razvoj sodobnih digitalnih platform in medijev, ki temeljijo na umetni inteligenci, zlasti v funkciji spodbujanja miru in ciljev trajnostnega razvoja. »Moja generacija je odraščala z BK Televizijo in povsem naravno je, da tako kot gledalec kot novinar z velikimi pričakovanji pričakujem njeno vrnitev na medijsko sceno v polnem sijaju. Prepričan sem, da je v teh kompleksnih časih BK Media Group nepogrešljiva za regijo in da lahko ponovno postane močan dejavnik pri oblikovanju naše boljše skupne prihodnosti,« je dejal Azeski.
Prof. dr Hakan Yalap, (Turčija) z Univerze Niğde Ömer Halisdemir je v govoru o izzivih hitro spreminjajočega se sveta izpostavil vizionarsko vlogo Bogoljuba Karića, ki je, kot je poudaril, vedno v ospredju napredka. V tem kontekstu je še posebej izpostavil ustanovitev prve univerze, posvečene izključno umetni inteligenci, s sedežem v Švici. Cilj te ustanove je pripraviti ljudi vseh generacij na aktivno sodelovanje pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, v okolju, ki zahteva hkratno krepitev izobraževanja, zdravstva, varstva okolja in vključujočega gospodarskega razvoja. Univerza bo upravljala sodobno digitalno izobraževalno platformo, ki bo ponujala tečaje in kvalifikacije, zlasti na področju umetne inteligence, poslovanja in drugih disciplin, pomembnih za trg dela v prihodnosti.
Več govornikov je poudarilo izjemen pomen teme in same konference ter predlagalo nadaljevanje in organizacijo te oblike dialoga tudi drugod po svetu.
Zaključki panela so:
Panel je še posebej poudaril vlogo BK Televizije kot sodobne digitalne platforme, ki lahko močno podpre pobude, usmerjene v mir, izobraževanje in doseganje ciljev trajnostnega razvoja v regiji.
Konferenco so organizirale organizacije s posvetovalnim statusom pri ECOSOC/OZN, panele in okrogle mize pa so moderirali predstavniki Mednarodnega združenja mirovnih fundacij, Svetovnega filozofskega foruma, Evropskega inštituta za komunikacijo, Združenja evropskih novinarjev, Ekumenske delfske unije, Združenja kitajskih zadružnih trgovinskih podjetij in Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES).
Udeleženci so imeli priložnost postavljati vprašanja voditeljem in strokovnjakom prek Zooma in YouTube kanala Združenih narodov.
Na konferenci so bile sprejete naslednje resolucije:
Konferenca je poudarila pomen strateških partnerstev, inovacij in mednarodnega sodelovanja pri oblikovanju gospodarskega, socialnega in tehnološkega razvoja na svetovni ravni.
Po mnenju srbskega poslovneža in filantropa Bogoljuba Karića se svet trenutno sooča z najglobljo geopolitično preobrazbo po koncu druge svetovne vojne. Prejšnja arhitektura mednarodnih odnosov, ki je temeljila na prevladi transatlantskih struktur in osrednji vlogi Evropske unije, je v fazi pospešene in globoke reartikulacije. Nova ameriška strategija nacionalne varnosti, kot je bilo poudarjeno, jasno kaže, da se globalni red oblikuje okoli omejenega števila ključnih sil, medtem ko nekdanji centri odločanja postopoma izgubljajo vpliv.
»Na podlagi mojega dolgoletnega angažiranja pri iskanju trajnostnih rešitev za mir, stabilnost in blaginjo podpiram ključne elemente te nove doktrinarne strategije. Kot konkreten izraz te podpore sem ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu poslal pobudo, da se v prihodnjo širitev formata C5 v Evropi vključijo tudi države vzhodne Evrope in Balkana,« je izjavil Karić.
Po njegovih besedah se Srbija prvič po desetletjih sooča z zgodovinsko priložnostjo, da strateško, dolgoročno in suvereno redefinira svoj mednarodni položaj prek partnerstva C5+. Model C5, ki ga sestavljajo ZDA, Rusija, Kitajska, Indija in Japonska, predstavlja jedro nove globalne arhitekture, evropske države pa s konceptom C5+ odpirajo prostor za fleksibilna in strateško pomembna partnerstva.
Kot je bilo poudarjeno na konferenci, Bogoljub Karić načrtuje, da bo to pobudo v prihodnjem obdobju intenzivneje promoviral in operacionaliziral z aktivnejšim vključevanjem v družbeno življenje Srbije, regije in širše.
Ljubljana/Ženeva, 4. januarja 2026
