LJUBLJANA/DUNAJ, 11.maj 2026 – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] je skupaj s partnerji – mednarodno znanstveno revijo European Perspectives, Global Academy for Future Governance (GAFG), fundacijo Diplo in revijo Diplomat – 11. maja 2026 v palači Hofburg na Dunaju organiziral spremljevalni dogodek na visoki ravni ob drugem dodatnem srečanju OVSE o človeški dimenziji: Varovanje državljanskega prostora v digitalni dobi.
Dogodek z naslovom Digitalne motnje, državljanski prostor in demokratična odpornost: umetna inteligenca, dezinformacije in človekove pravice na območju OVSE je zbral ugledne diplomate, znanstvenike, predstavnike civilne družbe in tehnološke strokovnjake, da bi se spopadli z naraščajočimi izzivi, ki jih umetna inteligenca, dezinformacije in digitalni nadzor predstavljajo za demokratične institucije in človekove pravice v celotni regiji OVSE.
Na konferenci sta bila dva glavna govornika.
Vladimir I. Norov, nekdanji minister za zunanje zadeve Uzbekistana (2006–2010, 2022), nekdanji generalni sekretar Šanghajske organizacije za sodelovanje (2019–2021) in podpredsednik svetovalnega odbora IFIMES, je ponudil strateški vpogled v večstransko sodelovanje in odgovornost mednarodne skupnosti pri varovanju integritete državljanskega in informacijskega prostora.
Jovan Kurbalija, ustanovni direktor fundacije Diplo in vodja Ženevske internetne platforme, eden od pionirjev kibernetske diplomacije od leta 1992 in nekdanji soizvršni direktor sekretariata Visoke skupine ZN za digitalno sodelovanje, je obravnaval razsežnosti upravljanja digitalne transformacije in razvijajočo se arhitekturo upravljanja interneta v večstranskih okvirih.
Razpravo so dodatno obogatili trije ugledni panelisti.
Harvey Dzodin, mednarodno priznani kolumnist, nekdanji podpredsednik televizijske mreže ABC in nekdanji politični imenovanec Jimmyja Carterja, je preučil naraščajoče izzive integritete v državljanskem prostoru v digitalni dobi, pri čemer se je oprl na desetletja izkušenj na presečišču prava, medijev in mednarodnih zadev.
Kamila Zarychta-Romanowska, profesorica na Univerzi v Varšavi in nekdanja višja pravna in politična svetovalka v Evropskem parlamentu, je predstavila prepričljivo analizo strukturnih napetosti med tehnološkim razvojem, družbeno realnostjo in pravno odgovornostjo.
Theodora Vounidi, soustanoviteljica organizacije Balkan Youth Cooperation (BYC) s sedežem v Atenah, se je osredotočila na vlogo mladih ne le kot ranljivih uporabnikov, temveč kot aktivnih soustvarjalcev znanja in akterjev odpornosti znotraj hitro razvijajočih se informacijskih ekosistemov. Na podlagi praktičnih izkušenj iz participativnih mladinskih pobud je izpostavila natečaj za eseje Pravica do analognega življenja, ki sta ga leta 2025 skupaj razpisala GAFG in BYC.
V zaključnem nastopu je Philipe Reinisch, soustanovitelj in izvršni direktor GAFG ter nekdanji direktor programov kibernetske varnosti pri Kuratoriumu Sicheres Österreich, obravnaval povezavo med mediji, umetno inteligenco in človekovimi pravicami v dobi pospešene digitalne transformacije. Njegove pripombe je v njegovem imenu podala Maren Liedtke.
Panel je moderirala Alice Ferrari (GAFG), sovoditelj pa je bil Anis H. Bajrektarevic.
Razpravo so dodatno obogatili nastopi udeležencev, ki so se je udeležili tako v živo kot prek spleta. Nora Wolf, namestnica vodje misije pri IFIMES Ženeva, in Eileen Dong, predstavnica IFIMES pri Združenih narodih v New Yorku, sta prispevali stališča, ki temeljijo na angažiranosti inštituta v večstranskih forumih.
Lily Ong, pomočnica generalnega direktorja GAFG za Azijo iz Singapurja, je predstavila konceptualni okvir, osredotočen na tri nastajajoče arhetipe, ki preoblikujejo človeško dimenzijo varnosti: digitalno zaupanje, digitalni vpliv in digitalne varovalne ograje. Poudarila je nujnost vzpostavitve robustnih regulativnih arhitektur, ki bi lahko preprečile, da bi hibridno vojskovanje, ki ga poganja umetna inteligenca, spodkopalo temeljne pravice in demokratične institucije.
Annelie Marchsteiner, uradnica GAFG in organizatorka Evropskega mladinskega parlamenta, je ponudila perspektivo socialne pedagoginje o vključevanju mladih, digitalnem prostoru in državljanski udeležbi.
V vseh intervencijah se je pojavil jasen in nujen konsenz: digitalna preobrazba državljanskega prostora ni več izziv prihodnosti, temveč sedanja realnost, medtem ko odziv mednarodne skupnosti ostaja strukturno nezadosten. Udeleženci so poudarili, da tehnologija ni niti sama po sebi zaščitna niti sama po sebi uničujoča; njen vpliv je v celoti odvisen od politične volje, pravnih varovalk, institucionalne odgovornosti in državljanskih zmogljivosti, ki jih družbe izberejo za vzpostavitev okoli nje.
Mednarodni inštitut IFIMES, ki ima poseben posvetovalni status pri Združenih narodih in je pridružena institucija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je ponovno potrdil svojo zavezanost spodbujanju dialoga, ki temelji na dokazih, o varstvu človekovih pravic, svobodi medijev in demokratični odpornosti v digitalni dobi.
IFIMES in njegovi partnerji ostajajo zavezani nadaljnjemu sodelovanju z OVSE in drugimi mednarodnimi forumi pri spodbujanju družbene odgovornosti v digitalni dobi, s posebnim poudarkom na zaščiti ranljivih socialnih, geografskih in generacijskih skupin ter krepitvi zaščitnih ukrepov za tiste, ki so najbolj ogroženi.
Ljubljana/Dunaj, 11.maj 2026
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije, s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima od leta 2018 poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu (ECOSOC) OZN v New Yorku in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije European Perspectives, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
