Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane redno spremlja in analizira dogajanje na Bližnjem vzhodu, Balkanu in v drugih delih sveta. Analiza z naslovom »Srbija pred volitvami leta 2026: Tuji vplivi, volilna integriteta in izzivi za suverenost« obravnava predčasne parlamentarne volitve v Srbiji, ki bodo 25. oktobra 2026, z vidika morebitnih tujih vplivov, preglednosti financiranja volilnih kampanj, regionalnih odnosov in državne suverenosti. Poseben poudarek namenja preverljivim dejstvom, nepristranskemu delovanju institucij in dosledni uporabi enakih meril za vse politične akterje, saj so to ključni pogoji za zagotavljanje volilne integritete in varovanje nacionalne varnosti.
Predčasne parlamentarne volitve v Srbiji, ki bodo 25. oktobra 2026, vstopajo v sklepno fazo v ozračju močne politične polarizacije. V zadnjih dneh so volilno kampanjo dodatno zaznamovale obtožbe o morebitnem vplivu akterjev iz Podgorice, Zagreba in Prištine na politična dogajanja v Srbiji ter razprave o izvoru in preglednosti financiranja kampanje.
Aleksandar Vučić (SNS), ki je 27. septembra 2026 odstopil s položaja predsednika republike, je svojo politično pozornost preusmeril na parlamentarne volitve. Nastopa kot nosilec liste »Aleksandar Vučić – Združena Srbija«, pri čemer obstaja možnost, da se vrne na položaj predsednika vlade. V svojih javnih izjavah je nekdanjega črnogorskega predsednika Mila Đukanovića (DPS), Radoja Zvicerja in Miloša Medenico povezal z domnevnimi dejavnostmi, usmerjenimi proti Srbiji. Đukanović je medtem zavrnil trditve, da je povezan z Ilijo Srdanovićem, nosilcem liste »Študentska lista – Študenti zmagujejo« (Studentska lista – Studenti pobeđuju), ter izjavil, da se z njim sploh še ni srečal.[2]
Volitve, predvidene za 25. oktober, imajo pomen, ki presega zgolj običajno tekmovanje med političnimi strankami. Po skoraj dveh letih družbene krize in študentskih protestov je v volilni boj vstopil nov politični akter: volilna lista »Študentska lista – Študenti zmagujejo«. Za narodno skupščino so predlagali celotno listo 250 kandidatov, čeprav med njimi, sodeč po razpoložljivih podatkih, ni niti enega študenta. Medtem vladajoča Srbska napredna stranka (SNS) skuša volitve prikazati kot referendum o nadaljevanju svoje vladavine, politični stabilnosti in usmeritvi državne politike. V takšnih okoliščinah postane vsako vprašanje, ki lahko vpliva na dojemanje politične legitimnosti, del širšega volilnega boja.
Posledično ima razprava o morebitnem vplivu iz Podgorice, Zagreba in Prištine vsaj dve razsežnosti. Prva je varnostna: ali gre za konkretne poskuse tujega oziroma čezmejnega vmešavanja v volilni proces? Druga je politična: ali se vprašanje domnevnega tujega vpliva uporablja kot orodje za predvolilno mobilizacijo?
Za prvo trditev so potrebni preverljivi dokazi, do katerih pa je težko priti, glede na prefinjenost in metode, značilne za obveščevalne dejavnosti. Za drugo pa zadostuje analiza tega, kako se določena tema vpelje v javni prostor, kdo jo uporablja in v kateri fazi kampanje se pojavi.
Med predvolilno turnejo po Srbiji 29. septembra 2026 je Aleksandar Vučić izjavil, da se je Milo Đukanović »neposredno vmešal v volitve v Srbiji«, pri čemer je omenil Radoja Zvicerja in Miloša Medenico ter napovedal morebitne nadaljnje ukrepe v zvezi z Zvicerjem.[3] Podobne obtožbe je ponovil na predvolilnem zborovanju v Sremski Mitrovici 1. oktobra 2026. Te izjave sprožajo širša vprašanja o odnosih med Srbijo in Črno goro, ki so obremenjeni s politično dediščino obdobja pred zamenjavo oblasti v Srbiji leta 2000. V tem kontekstu vloga takratnega črnogorskega vodstva, s katerim je povezan tudi Milo Đukanović, ostaja del političnega in zgodovinskega spomina Srbije.
Gre za resne politične in varnostne obtožbe. Glede na prikriti značaj obveščevalnih dejavnosti je še posebej pomembno razlikovati med političnimi, osebnimi, obveščevalnimi in kriminalnimi povezavami; mešanje teh kategorij bi lahko izkrivilo dejansko sliko. Zato je treba morebitno vlogo Črne gore na volitvah presojati na podlagi dokumentiranih finančnih, komunikacijskih in organizacijskih povezav ter konkretnih dejanj, ne pa na podlagi etničnega ali nacionalnega porekla vpletenih posameznikov.
Še ena pomembna tema, ki jo je izpostavil Vučić, zadeva financiranje kampanj njegovih političnih nasprotnikov. Trdil je, da imajo njegovi nasprotniki dostop do velikih vsot denarja iz neznanih virov, pri čemer je posebej opozoril na stroške kampanje »Študentske liste – Študenti zmagujejo« (Studentska lista – Studenti pobeđuju). Gre za legitimno vprašanje, ki je še posebej pomembno za integriteto volitev in volilnega procesa. Vendar pa resnost teh obtožb zahteva preverljive dokaze. Dokazovanje takšnih trditev je lahko še posebej zahtevno, če vključuje transakcije z gotovino.
Če obstajajo indici, da volilna lista prejema sredstva iz nedovoljenih virov, je treba ugotoviti izvor denarja, identiteto donatorjev, zneske in način poročanja o teh sredstvih. Poleg tega je nujno raziskati morebitno vpletenost tretjih oseb, financiranje medijev in drugih dejavnosti v okviru kampanje, uporabo javnih sredstev ter morebitno usklajevanje z domačimi ali tujimi akterji. Čeprav lahko gotovinske transakcije otežijo sledenje finančnim tokovom, same po sebi ne izključujejo možnosti dokazovanja nepravilnosti.
Prav na tem področju Srbija že dlje časa prejema priporočila mednarodnih opazovalcev volitev. Organizacija OVSE/ODIHR je poudarila potrebo po okrepitvi nadzora nad financiranjem politike, večji preglednosti prihodkov in odhodkov, preprečevanju zlorabe javnih sredstev ter izvajanju učinkovitih sankcij. Spremljanje gotovinskih transakcij lahko predstavlja poseben izziv pri ugotavljanju izvora sredstev in odkrivanju morebitnih nepravilnosti. ODIHR je prav tako opozoril na vprašanja, ki zahtevajo nadaljnje izboljšave, zlasti v zvezi z učinkovitim nadzorom, odvračilnimi sankcijami in zaščito pred zlorabo javnih sredstev.[4] Vprašanje financiranja kampanje ni obrobno vprašanje, ampak eno od ključnih vprašanj teh volitev.
Predvolilno ozračje je dodatno zaostril diplomatski spor med Beogradom in Zagrebom, potem ko je Srbija Hrvaški izročila protestno noto zaradi domnevnega vmešavanja v njene notranjepolitične zadeve in volilni proces. Beograd je med drugim izrazil nezadovoljstvo nad poročanjem nekaterih hrvaških medijev o političnem dogajanju v Srbiji.[5] Hrvaški premier Andrej Plenković je zavrnil obtožbe o vmešavanju in poudaril svobodo medijskega poročanja. Vendar pa dejstvo, da je Plenković Črni gori v okviru njenega procesa pristopanja k Evropski uniji predstavil osem zahtev[6], kaže na to, da Hrvaška glede regionalnih vprašanj dejavno uveljavlja svoje interese. V tem smislu so nekateri hrvaški predstavniki v javnih izjavah izrazili stališča, ki kažejo na nasprotovanje politiki Aleksandra Vučića in njegovemu nadaljnjemu vodenju Srbije, med njimi tudi Tonino Picula (SDPH/S&D), poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo, ki prihaja s Hrvaške. Tovrstna stališča so del širšega regionalnega političnega konteksta.
Regionalno razsežnost dodatno zapleta vojaško in politično sodelovanje med Hrvaško, Albanijo in Kosovom v obliki vojaško-političnega zavezništva, ki ga nekateri srbski uradniki in politični akterji razumejo kot morebiten varnostni izziv in grožnjo. Čeprav ni utemeljeno, da bi regionalne varnostne ureditve samodejno označili za načrt, usmerjen proti Srbiji, je povsem legitimno, da jih analiziramo glede na njihove opredeljene cilje, vojaške zmogljivosti in morebiten vpliv na regionalno stabilnost.
Zaskrbljenost Srbije, pa tudi stališča drugih držav v regiji, bi bilo treba obravnavati z dialogom, preglednostjo in obstoječimi mednarodnimi mehanizmi. Če se varnostne ocene spremenijo v predvolilne obtožbe, obstaja tveganje za nadaljnje zaostrovanje odnosov in zmanjšanje možnosti za razumno razpravo.
V tem kontekstu dobi protestna nota, ki jo je Srbija poslala Hrvaški, širšo politično razsežnost; ob bližajočih se parlamentarnih volitvah se vprašanje tujega vmešavanja povezuje z vprašanji suverenosti, regionalnih odnosov in avtonomije srbske zunanje politike.[7] Srbija in Hrvaška, obremenjeni z zgodovino medsebojnih odnosov, vnaprej ne moreta izključiti nobenega scenarija; vendar pa morajo končne ocene temeljiti na preverljivih dejstvih in ne na političnih (re)interpretacijah.
Vključevanje Podgorice, Zagreba in Prištine v sklepne faze volilne kampanje, ob hkratni omembi tujih varnostnih in obveščevalnih služb, kriminalnih struktur ter tujega financiranja, kaže na širši trend: sekuritizacijo političnega diskurza v zvezi s širšim vprašanjem regionalnega političnega vpliva. V javnem prostoru se že nekaj časa pojavljajo trditve o dejavnostih različnih tujih akterjev v Srbiji in regiji. Politični in medijski narativi pogosto omenjajo Nemčijo, Veliko Britanijo, Rusijo in druge države, pri čemer pogosto namigujejo, da imajo določeni dogodki v Srbiji jasen »podpis« tujih obveščevalnih služb. Balkan je sicer že več kot 150 let prizorišče intenzivnega soočanja nasprotujočih si zunanjih interesov in vplivov, Srbija pa v tem pogledu ni izjema.
V takšnem diskurzu politični boj ni več predstavljen zgolj kot spopad med različnimi programi, gospodarskimi politikami ali modeli upravljanja. Nasprotno, nasprotnika se vse pogosteje prikazuje kot morebitnega posrednika tujega vpliva, vir destabilizacije ali grožnjo državi.
Vučić opozarja, da se regionalna središča političnega vpliva uporabljajo za izvajanje pritiska na notranjo in zunanjo politiko Srbije. V tem kontekstu Zagreb, Podgorico in Prištino vidi kot del širše kampanje pritiskov, katere cilj je spremeniti politično usmeritev Srbije.[8] Hkrati nekatere javne izjave regionalnih predstavnikov kažejo na nasprotovanje politiki Aleksandra Vučića in njegovemu nadaljnjemu vodenju Srbije, s čimer se vprašanje političnega vodstva v državi še tesneje povezuje s širšimi regionalnimi odnosi.
Vučićevo sporočilo je jasno: Srbija mora ohraniti svojo politično avtonomijo in pravico do vodenja lastne zunanje politike v skladu z nacionalnimi interesi, namesto da bi delovala pod zunanjim pritiskom. Takšna retorika postavlja Vučića v vlogo zagovornika politične avtonomije Srbije; vendar pa je treba dejansko vsebino tega stališča presojati na podlagi konkretnih zunanjepolitičnih odločitev in odnosov z mednarodnimi akterji.[9]
Zadnja faza volilne kampanje je zaznamovana tudi z zunanjepolitičnim stališčem Srbije, zlasti z njenim odnosom do Rusije in zavračanjem uvedbe sankcij proti Moskvi. Vučić to predstavlja kot vprašanje neodvisnega odločanja in varovanja nacionalnih interesov, hkrati pa domnevne zunanje pritiske povezuje s poskusi zamenjave oblasti v Srbiji.
Te trditve je treba razumeti kot del politične pripovedi vladajoče strukture, ki predpostavlja obstoj usklajene mednarodne varnostno-obveščevalne operacije, usmerjene v strmoglavljenje vlade. Kljub temu je vprašanje zunanjepolitične usmeritve Srbije nedvomno pomembno za razumevanje odnosov Beograda z Evropsko unijo, Združenimi državami Amerike, Rusijo, Kitajsko ter drugimi regionalnimi in mednarodnimi akterji.
Vučić je v svojih nastopih v okviru kampanje poudarjal, da »služimo le svojemu ljudstvu in nikomur drugemu«, pri čemer je neodvisnost državne politike izpostavil kot ključno razliko med vlado, ki jo vodi, in njenimi političnimi nasprotniki.[10] Takšno sporočilo ima tako zunanjepolitično kot notranjepolitično funkcijo: vprašanje mednarodnega položaja Srbije povezuje z izbiro prihodnje vlade in mobilizacijo volivcev.
V sklepni fazi kampanje tako zunanjepolitična neodvisnost in suverenost postajata ključno orodje za politično mobilizacijo. Dejanski obseg zunanjih pritiskov ter morebitne nedovoljene dejavnosti tujih akterjev je treba presojati na podlagi opravljenih preiskav in preverljivih dokazov.
Pred volitvami so v javnem diskurzu vse bolj izpostavljena vprašanja, povezana s tujimi obveščevalnimi dejavnostmi, morebitnim vplivanjem na politične procese ter zaščito srbskega varnostno-obveščevalnega in obrambnega sistema. Nekatera politična sporočila te teme povezujejo s trditvami, da so dejavnosti, usmerjene proti vladi, vstopile v svojo končno fazo.
Vse pogosteje se pojavljajo navedbe o morebitni obveščevalni operaciji, katere cilj naj bi bil odstranitev Aleksandra Vučića ali destabilizacija vlade v Srbiji. V tem kontekstu se omenja tudi tako imenovana »doktrina šoka« – možnost nenadnega dogodka, ki bi lahko spremenil potek in izid volitev. Poleg tega so se pojavile trditve, da je pred leti prišlo do vdora v srbski varnostno-obveščevalni sistem, posledice česar naj bi bile naknadno odpravljene.
Če je prišlo do varnostnega incidenta, mora država na to odgovoriti s strokovno preiskavo, zaščito institucij in ustreznim komuniciranjem z javnostjo. Takšni incidenti lahko dodatno zaostrijo politične napetosti in vprašanje nacionalne varnosti spremenijo v orodje predvolilnega boja. Ključna razlika je med zaščito države pred dejanskimi varnostnimi in obveščevalnimi grožnjami ter politično interpretacijo, po kateri se vsaka resna grožnja nosilcem oblasti obravnava kot del operacije za njihovo strmoglavljenje. Prvo je legitimna in nujna državna naloga, drugo pa zahteva utemeljitev z ustreznimi dokazi.
Srbijo in Črno goro povezujejo globoke družinske, družbene, kulturne, gospodarske in politične vezi. Znatno število srbskih državljanov izvira iz Črne gore, številne družine in družbene skupnosti na obeh straneh meje pa ohranjajo dolgotrajne stike.
Zato političnega vpliva posameznikov, ne glede na njihov izvor, ni mogoče samodejno pripisati državi Črni gori, njenim državljanom ali črnogorski skupnosti v Srbiji. Prav tako je treba morebitne povezave med posamezniki in kriminalnimi strukturami dokazati v vsakem primeru posebej; teh povezav ni mogoče enačiti z narodno pripadnostjo. Odgovornost je individualna, ne kolektivna.
Vprašanje Vojvodine se kaže kot ena od potencialno najbolj občutljivih tem za notranjo stabilnost Srbije. Trditve Aleksandra Vučića, da si določeni akterji znotraj študentskega gibanja prizadevajo za odcepitev Vojvodine od Srbije, je treba za zdaj obravnavati zgolj kot politične izjave, za katere so potrebni dokazi. Kljub temu pa skrbi uradnega Beograda glede ozemeljske celovitosti zaradi izkušenj s Kosovom, katerega status ostaja predmet mednarodnih nesoglasij, ne gre kar tako zavrniti.
Če bi se pojavilo vprašanje prihodnje ustavne ureditve Srbije, ga je treba obravnavati na pregleden in demokratičen način, ob doslednem spoštovanju ustavnega reda in uveljavljenih pravnih postopkov.
Ne glede na izid volitev bodo tri vprašanja še posebej pomembna:
Prvič, ali bo volilni proces dovolj pregleden, da bodo rezultati sprejeti kot legitimni.
Drugič, ali bodo pristojni organi pregledno preiskali očitke glede financiranja kampanje, vključno z morebitnim financiranjem s strani tretjih oseb in iz nedovoljenih virov.
Tretjič, ali bodo politični akterji pristali na reševanje morebitnih sporov po institucionalnih poteh, namesto s politično mobilizacijo na ulicah.
Odgovori na ta vprašanja bodo določili, ali bodo volitve 25. oktobra le še ene v nizu predčasnih parlamentarnih volitev ali pa prelomni trenutek za preoblikovanje političnih razmerij v Srbiji.
Predčasne parlamentarne volitve v Srbiji, ki bodo potekale 25. oktobra 2026, se odvijajo v političnem ozračju, v katerem se volilna tekma vse bolj prepleta z vprašanji nacionalne varnosti, regionalnih odnosov in mednarodnega položaja države. Obtožbe o vplivu akterjev iz Podgorice, Zagreba in Prištine, polemike glede financiranja volilne liste »Študentska lista – Študenti zmagujejo«, diplomatske napetosti in razprave o Vojvodini, so kampanjo razširile onkraj zgolj soočanja političnih programov ter jo spremenile v razpravo o suverenosti, stabilnosti države in prihodnji usmeritvi Srbije.
Ključnega pomena je zagotoviti preglednost financiranja kampanje z natančnim preverjanjem izvora sredstev, prijavljenih prihodkov in odhodkov, morebitnih posredniških poti ter zlorabe javnih virov. Enaki standardi morajo veljati za vse politične akterje, ne glede na njihov položaj ali politično usmeritev. Obtožbe o tujem vplivu je treba raziskati in preveriti na podlagi konkretnih dokazov, diplomatske spore pa reševati z dialogom, obstoječimi mednarodnimi mehanizmi in uveljavljenimi dobrimi praksami.
Razprave o nacionalni enotnosti, ozemeljski celovitosti in ustavnem položaju Vojvodine prav tako zahtevajo odgovornost in natančnost. Morebitne kršitve ustavnega reda je treba obravnavati v skladu z zakonom, pri čemer je treba ohraniti prostor za legitimno demokratično razpravo. Varovanje stabilnosti države in zaščita demokratičnih svoboščin nista cilja, ki bi se medsebojno izključevala. Po volitvah bo ključni izziv ne le oblikovanje parlamentarne večine, temveč tudi sposobnost institucij, da nepristransko obravnavajo pritožbe, raziščejo morebitne nepravilnosti in zagotovijo zaupanje v volilni proces. Suverenost se namreč ne kaže le v pravici države do samostojnega odločanja, temveč tudi v zmožnosti njenih institucij, da te odločitve uresničujejo zakonito, odgovorno in na podlagi preverljivih dejstev.
Posebno pozornost je treba nameniti ocenam tveganj glede morebitne uporabe »doktrine šoka« za vplivanje na izid volitev, pa tudi preventivnim opozorilom o možnih incidentih v noči s 25. na 26. oktober. Takšna varnostna tveganja je treba jemati resno, čeprav to ne pomeni, da so nujno neizogibna. Pravočasno prepoznavanje groženj, odločno ukrepanje pristojnih institucij in odgovorno ravnanje vseh političnih akterjev so bistveni za preprečevanje eskalacije ter zagotavljanje miru in varnosti državljanov.
Končni preizkus demokratične zrelosti Srbije bo njena sposobnost zaščite volilnega procesa pred dejanskimi napadi in zlorabami. Prepletanje dokazov, institucionalne nepristranskosti in politične odgovornosti bo določilo, ali bodo volitve pripomogle k krepitvi zaupanja v državo ali bodo še bolj poglobile obstoječo polarizacijo. Dolgoročna stabilnost Srbije bo predvsem odvisna od verodostojnosti njenih institucij in njihove sposobnosti, da zakon uporabljajo enako za vse.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Beograd, 21. oktober 2026
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018. Inštitut je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] RTCG - Đukanović: Ne poznajem nosioca Studentske liste Iliju Srdanovića, povezava: https://rtcg.me/vijesti/drustvo/886990/djukanovic-ne-poznajem-nosioca-studentske-liste-iliju-srdanovica.html?utm_source
[3] B92: „Vučić sa narodom: Dočekao ga veliki broj ljudi; ‘Hteli su da nam sruše porodicu i državu, ali narod nije dao’“, povezava: https://www.b92.net/info/politika/271636/vucic-sa-narodom-docekao-ga-veliki-broj-ljudi-hteli-su-da-nam-sruse-porodicu-i-drzavu-ali-narod-nije-dao/vest
[4] OSCE/ODIHR - Serbia: Opinion on the Draft Law Amending the Law on Financing Political Activities, povezava: https://odihr.osce.org/odihr/664099?utm_source
[5] FoNet, „Protestna nota Hrvatskoj“, 14. oktobar 2026, povezava: https://fonet.rs/politika/izbori-2026/36898000/protestna-nota-hrvatskoj-.html
[6] tportal/Hina, „Na Plenkovićev zahtjev EU promijenio zaključke: U Crnoj Gori neće biti oduševljeni“, 16. oktobar 2026, povezava: https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/na-plenkovicev-zahtjev-eu-promijenio-zakljucke-u-crnoj-gori-nece-biti-odusevljeni-20261016.
[7] HRT: Prosvjedna nota Srbije Hrvatskoj zbog miješanja u unutarnje prilike i izbore, povezava: https://vijesti.hrt.hr/svijet/prosvjedna-nota-srbije-hrvatskoj-zbog-mijesanja-u-unutarnje-prilike-i-izbore-12957372?utm_source
[8] Tanjug: Vučić: Neko spolja je zatrovao atmosferu u državi želeći da promeni politiku Srbije, povezava: https://www.tanjug.rs/srbija/politika/286512/vucic-neko-spolja-je-zatrovao-atmosferu-u-drzavi-zeleci-da-promeni-politiku-srbije/vest?utm_source
[9] Tanjug, „Vučić: Studentska lista je od Kurtija našla kontrolore za svoju listu“, 14. oktobar 2026, povezava: https://www.tanjug.rs/phono/ee99dca6-f5a5-4e02-96c3-361e5c08ac86
[10] Tanjug, „Vučić: Mi služimo samo svom narodu i nikome više, u tome je razlika između nas i njih“, 15. oktobar 2026, povezava: https://www.tanjug.rs/srbija/politika/290013/vucic-mi-sluzimo-samo-svom-narodu-i-nikome-vise-u-tome-je-razlika-izmedu-nas-i-njih/amp
