Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane redno analizira dogajanje na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Najnovejša analiza z naslovom »Republika Kazahstan: od Deklaracije o državni suverenosti do statusa srednje sile v 36 letih« preučuje 36-letno pot Kazahstana do državnosti, njegovo večvektorsko zunanjo politiko, gospodarsko diverzifikacijo, digitalno preobrazbo in regionalno povezljivost, s posebnim poudarkom na krepitvi sodelovanja s Slovenijo in Evropsko unijo. Predstavljamo ključne poudarke analize.
Kazahstan 25. oktobra praznuje dan republike, državni praznik, ki ima poseben zgodovinski pomen za oblikovanje sodobne kazahstanske državnosti. Na ta dan leta 1990 je bila sprejeta Deklaracija o državni suverenosti Kazahstanske Sovjetske socialistične republike, ki je pomenila pomemben politični in pravni mejnik na poti do neodvisnosti. Šestintrideset let pozneje načela, določena v Deklaraciji – suverenost, ozemeljska celovitost, avtonomija in odgovornost za lastno prihodnost države – še naprej oblikujejo strateški razvoj Kazahstana.
Za Kazahstan ta datum ni le priložnost, da se ozre nazaj na izvor sodobne državnosti, temveč tudi za razmislek o dosedanji poti, oceno doseženih rezultatov in opredelitev prednostnih nalog za nadaljnji razvoj. V času globokih sprememb v mednarodnih odnosih, pospešenega tehnološkega napredka in vse večje soodvisnosti med državami je sposobnost države, da si sama določi nacionalne prioritete, dosledno posodobi svoje gospodarstvo in okrepi zaupanje mednarodnih partnerjev, še posebej pomembna.
Deklaracija o državni suverenosti, sprejeta 25. oktobra 1990, je bila eden ključnih dokumentov, ki je postavil politične in pravne temelje prihodnje neodvisnosti Kazahstana. Zagotavljala je načela avtonomije republiških oblasti, ozemeljsko celovitost, državljanstvo, gospodarsko neodvisnost in pravico do neodvisnih mednarodnih odnosov. Dokument je tako zaznamoval prehod k novemu razumevanju odgovornosti države do svojega ljudstva, postavil je temelje za kasnejšo ustanovitev neodvisne Republike Kazahstan.
Razglasitev državne neodvisnosti 16. decembra 1991 je bila naravno nadaljevanje tega zgodovinskega procesa. Država se je soočala z ogromnimi nalogami: vzpostavitvijo neodvisnih državnih institucij, oblikovanjem nacionalnega pravnega sistema, prehodom na tržno gospodarstvo, gradnjo zunanjepolitičnih vezi in vključevanjem v mednarodno skupnost. Ti procesi so se odvijali v težkih gospodarskih in geopolitičnih razmerah, ki so zahtevale tako strateško vizijo kot sposobnost sprejemanja kompleksnih praktičnih odločitev.
V prvih letih neodvisnosti je Kazahstan postavil temeljna načela svoje državnosti: ohranjanje ozemeljske celovitosti, krepitev medetnične harmonije, razvoj nacionalne kulture, ohranjanje notranje stabilnosti in vodenje neodvisne zunanje politike. Večnacionalni značaj družbe ni postal ovira, temveč pomemben dejavnik pri oblikovanju modela državnosti, v katerem se državljanska identiteta združuje s spoštovanjem kulturne in jezikovne raznolikosti.
Vzpostavitev lastnega sistema mednarodnih odnosov je bila ključnega pomena. Kazahstan je vzpostavil diplomatske odnose z državami po vsem svetu, se pridružil mednarodnim organizacijam in pogodbam ter ustvaril pravni okvir za trgovinsko, gospodarsko in humanitarno sodelovanje. Članstvo v Združenih narodih od leta 1992 je potrdilo položaj države kot polnopravne članice mednarodne skupnosti.
Neodvisnost torej že od samega začetka ni bila obravnavana zgolj kot politični in pravni status, temveč kot praktična priložnost za samostojno določanje poti nacionalnega razvoja, zaščito interesov državljanov in gradnjo odnosov z drugimi državami na podlagi medsebojnega spoštovanja in enakosti.
Obnova in krepitev državnosti je zahtevala precejšen trud. Vendar so bili v tem obdobju postavljeni temelji sodobnega institucionalnega sistema Kazahstana, njegovega mednarodnega ugleda in dolgoročne razvojne strategije.
Kazahstan že od zgodnjih let neodvisnosti vodi zunanjo politiko, ki temelji na zaščiti nacionalnih interesov, razvoju dobrososedskih odnosov, pragmatizmu in sodelovanju z različnimi centri globalnega gospodarskega in političnega vpliva. Zaradi geografske lege in mednarodnih gospodarskih vezi države je širok spekter partnerstev in sposobnost krmarjenja po kompleksnih globalnih soodvisnostih objektivno nujen.
V tem kontekstu večvektorska zunanja politika pomeni iskanje konstruktivnih odnosov z državami in mednarodnimi organizacijami na podlagi suverene enakosti, spoštovanja ozemeljske celovitosti, nevmešavanja v notranje zadeve in mirnega reševanja sporov. Njena praktična vrednost je v širjenju diplomatskega manevrskega prostora, gospodarskem sodelovanju in zaščiti nacionalnih interesov.
Z naraščanjem geopolitičnih napetosti postaja ohranjanje mednarodnega prava in učinkovitosti večstranskih institucij še posebej pomembno. Za države, ki jih zanima stabilnost, predvidljivost in prosta trgovina, je skladnost z mednarodnimi normami bistveni predpogoj za dolgoročni razvoj.
Kazahstan dosledno podpira dialog in večstransko sodelovanje v okviru Združenih narodov. Med prednostne naloge države spadajo mednarodna varnost, trajnostni razvoj, neširjenje jedrskega orožja, krepitev zaupanja in reševanje regionalnih vprašanj s pogajanji. Te prednostne naloge so odražene v Konceptu zunanje politike Republike Kazahstan za obdobje 2020–2030.
Jedrsko razoroževanje zavzema posebno mesto v mednarodnem profilu Kazahstana. Odločitev o zaprtju jedrskega testnega poligona Semipalatinsk leta 1991 in poznejša odpoved podedovanemu jedrskemu arzenalu sta bila pomembna mejnika v zgodovini države in v mednarodni varnostni politiki. Ta izkušnja ostaja pomemben del prispevka Kazahstana h globalnim prizadevanjem za preprečevanje širjenja jedrskega orožja in krepitev mednarodnega zaupanja.
Regionalna razsežnost zunanje politike je prav tako strateško pomembna. Odpornost Srednje Azije je odvisna od razvoja trgovinskih vezi, racionalne rabe vodnih virov, prometne povezljivosti, sodelovanja na področju energetike in skupnih prizadevanj za reševanje okoljskih izzivov. Nobenega od teh vprašanj države ne morejo učinkovito rešiti same.
Tesnejše sodelovanje med državami Srednje Azije širi sposobnost regije za samostojen gospodarski razvoj, krepitev mednarodne konkurenčnosti in usklajeno odzivanje na skupne izzive. Kazahstan regionalno stabilnost in razvoj obravnava kot pomembna pogoja za lastno dolgoročno varnost in blaginjo.
Hkrati je država zainteresirana za poglobitev sodelovanja z Evropsko unijo in njenimi državami članicami. Evropski partnerji so precej zainteresirani za industrijo, energetiko, promet, izobraževanje, znanost, digitalne tehnologije in okoljsko modernizacijo. Za Kazahstan takšno sodelovanje ponuja način za širitev izvoznih priložnosti, privabljanje naložb in dostop do naprednih tehnoloških rešitev.
Navsezadnje mednarodno vlogo države ne določajo le njeni gospodarski viri ali geografska lega, temveč tudi njena sposobnost, da te prednosti spremeni v praktične rezultate, vzdržuje dialog in dosledno izpolnjuje svoje zaveze.
Kazahstansko gospodarstvo je od osamosvojitve doživelo globoke strukturne spremembe. Država je vzpostavila svoj finančni sistem, nacionalno valuto, institucije za regulacijo gospodarske dejavnosti in mehanizme za privabljanje tujih naložb. Razvoj naravnih virov, industrije in infrastrukture je skupaj s širitvijo trgovinskih vezi omogočil Kazahstanu, da je okrepil svoj položaj v regionalnem in svetovnem gospodarstvu.
Naravni viri ostajajo pomemben del gospodarskega potenciala države. Kazahstan ima znatne zaloge ogljikovodikov, urana, barvnih in redkih kovin ter pomembne kmetijske zmogljivosti. Osnova virov države bi lahko podprla nove proizvodne verige, če bi se razvile predelovalne in tehnološke zmogljivosti. Po podatkih Svetovne banke ima Kazahstan več kot 5000 neraziskanih nahajališč redkih in redkozemeljskih kovin, katerih ocenjena potencialna vrednost presega 46 bilijonov ameriških dolarjev.
Vendar pa dolgoročna odpornost gospodarstva ni odvisna le od učinkovite uporabe teh prednosti, temveč tudi od širitve proizvodne baze, povečanja produktivnosti dela, razvoja konkurenčne predelovalne industrije in ustvarjanja novih virov rasti.
Zato so gospodarska diverzifikacija, razvoj izvoza neblagovnih surovin in naložbe v sektorje z visoko dodano vrednostjo strateškega pomena. Cilj je postopen prehod od modela, v katerem ima ekstraktivna industrija pomembno vlogo, k bolj dovršeni gospodarski strukturi, ki temelji na tehnologiji, usposobljenih delavcih, učinkoviti infrastrukturi in podjetniški pobudi.
Gospodarska uspešnost Kazahstana v zadnjih letih odraža tako naraščajočo poslovno aktivnost kot tudi nenehni izziv diverzifikacije. Po revidiranih podatkih Urada za nacionalno statistiko je BDP države v letu 2025 dosegel 159,6 bilijona teng, kar predstavlja realno rast v višini 6,5 odstotka; po povprečnem menjalnem tečaju za leto je to enakovredno približno 306 milijardam ameriških dolarjev. Kazahstan načrtuje, da bo do leta 2029 v okviru novega naložbenega cikla in okvira gospodarskega razvoja pritegnil dodatnih 150 milijard ameriških dolarjev tujih naložb. Najvišje stopnje rasti so bile zabeležene v prometu in skladiščenju, gradbeništvu, trgovini, industriji ter informiranju in komunikacijah. V prvih devetih mesecih leta 2026 se je kratkoročni gospodarski kazalnik medletno zvišal za 4,8 odstotka. Ta uspešnost kaže na širšo aktivnost v različnih sektorjih, čeprav bo njena dolgoročna vzdržnost odvisna od povečanja produktivnosti in razvoja neblagovne proizvodnje. Avgusta 2026 je S&P Global Ratings zvišal bonitetno oceno države na BBB s stabilnimi obeti; Moody's ohranja svojo oceno BAA1 s stabilnimi obeti. Te ocene opisujejo kreditno sposobnost vlade, vendar same po sebi ne nadomeščajo analize kakovosti naložb, produktivnosti ali trajnosti rasti. Zunanja trgovina in prometna povezljivost to sliko še dodatno dopolnjujeta. Po podatkih Urada za nacionalno statistiko je skupna trgovina Kazahstana z vsemi tujimi partnerji v letu 2025 znašala 143,9 milijarde ameriških dolarjev. Geografska lega države ustvarja priložnosti za razvoj tranzita med Azijo in Evropo, vendar je njihova uresničitev odvisna od infrastrukturnih zmogljivosti, logistične učinkovitosti in predvidljivosti pretoka blaga. Spremembe kažejo tudi mednarodni kazalniki, povezani z inovacijami, izobraževanjem in digitalnimi veščinami. Na lestvici WIPO Global Innovation Index 2026 se je Kazahstan uvrstil na 73. mesto; organizacija je zabeležila največji porast države v regiji Srednje in Južne Azije.
Ti kazalniki odražajo širitev gospodarske dejavnosti onkraj tradicionalnega sektorja surovin. Hkrati bo trajnost te rasti odvisna od sposobnosti države, da izboljša učinkovitost naložb, razvije domačo konkurenco, okrepi poslovno okolje in omogoči malim in srednje velikim podjetjem, da igrajo širšo vlogo pri ustvarjanju dodane vrednosti.
Pomembno je, da se od pristopa k naložbeni politiki, osredotočenega predvsem na obseg, premakne k bolj selektivnemu modelu, osredotočenemu na kakovost projektov, tehnološko vsebino, izvozni potencial in dolgoročne koristi za nacionalno gospodarstvo. Naložbe v predelavo surovin, inženiring, agroindustrijski sektor, farmacijo, digitalne rešitve in logistiko lahko podpirajo gospodarsko rast, hkrati pa krepijo odpornost na zunanjo nestanovitnost.
Razvoj podjetništva ostaja enako pomemben. Mala in srednje velika podjetja ustvarjajo delovna mesta, povečujejo prožnost gospodarstva in zagotavljajo osnovo za širjenje inovacij. Njihov nadaljnji razvoj zahteva dostop do financiranja, predvidljivo regulacijo, učinkovito zaščito lastninskih pravic in enake konkurenčne pogoje.
Navsezadnje bi bilo treba gospodarsko modernizacijo ocenjevati ne le z makroekonomskimi kazalniki. Njen najpomembnejši preizkus je, ali državljanom daje širše možnosti za zaposlitev, poklicno izpolnitev in boljšo kakovost življenja.
Položaj Kazahstana med Evropo in Azijo je zgodovinsko oblikoval njegovo vlogo v regionalni izmenjavi. Danes ta prednost pridobiva še večji pomen, saj se mednarodne logistične verige preoblikujejo, e-trgovina se širi in podjetja iščejo alternativne poti za prevoz blaga.
Kazahstan razvija prometno infrastrukturo, železniške in cestne koridorje, logistična vozlišča in multimodalne rešitve. Transkaspijska mednarodna prometna pot, znana kot Srednji koridor, igra pomembno vlogo v tem sistemu, saj povezuje Kitajsko in Srednjo Azijo s Kavkazom in evropskimi trgi prek Kaspijskega in Črnega morja.
Razvoj takšnih poti je pomemben za več kot le prihodke od tranzita. Pomaga širiti trgovinske priložnosti, izboljševati povezljivost med regijami, privabljati logistične operaterje in ustvarjati nove možnosti za industrijsko sodelovanje. Konkurenčnost prometnih koridorjev pa ni odvisna le od geografije: zahteva usklajene carinske postopke, predvidljive dobavne roke, učinkovito pristaniško infrastrukturo in izmenjavo digitalnih podatkov med vsemi stranmi, vključenimi v tovorni promet.
V tem pogledu sodelovanje z evropskimi partnerji ponuja Kazahstanu dodatne priložnosti. Evropski trg je zanimiv ne le kot izvozna destinacija, temveč tudi kot vir tehnologije, inženirskih rešitev, investicijskega strokovnega znanja in sodobnih standardov za upravljanje infrastrukture.
Hkrati mora Kazahstan razviti lastno logistično in proizvodno bazo, da ne bo služil le kot tranzitno ozemlje, temveč tudi kot kraj, kjer se ustvarjajo blago in storitve z visoko dodano vrednostjo. Prav kombinacija prometne povezanosti, industrijskega razvoja in tehnološke prenove lahko geografski položaj spremeni v trajno konkurenčno prednost.
Digitalizacija postaja eden najpomembnejših gonil sodobnega razvoja. Spreminja način interakcije vlad in državljanov, delovanje podjetij ter organizacijo izobraževanja, zdravstva in mednarodne trgovine. Za Kazahstan razvoj digitalnih tehnologij ponuja priložnost za pospešitev gospodarske modernizacije, izboljšanje javnih storitev ter razširitev dostopa do znanja in inovacij.
Ključni pogoj za digitalno preobrazbo je vzpostavitev celovitega ekosistema, ki združuje vladne agencije, univerze, raziskovalne centre, podjetnike in mednarodne tehnološke partnerje. Trajnostni rezultati niso odvisni le od uvajanja novih programskih rešitev, temveč tudi od razvoja znanj in spretnosti, zagotavljanja dostopa do digitalne infrastrukture, zaščite podatkov in gradnje zaupanja v tehnologijo.
Umetna inteligenca pritegne posebno pozornost. Njena uporaba ponuja možnosti za izboljšanje industrijske učinkovitosti, izboljšanje načrtovanja prometa, analizo kmetijskih podatkov, napredek personalizirane medicine in avtomatizacijo upravnih procesov. Hkrati širša uporaba umetne inteligence zahteva odgovoren pristop k varnosti, algoritmični preglednosti, varstvu osebnih podatkov in usposabljanju delovne sile. V indeksu pripravljenosti javnih institucij na umetno inteligenco za leto 2025, ki ocenjuje pripravljenost javnih institucij za uporabo umetne inteligence, se je Kazahstan uvrstil na 60. mesto med 195 državami. Ti rezultati kažejo na napredek, vendar bodo za nadaljnje izboljšanje potrebne trajne naložbe v znanost, univerze, razvoj delovne sile in uvajanje tehnologije v gospodarstvo. Na lestvici ZN za razvoj e-uprave (eGov) se je Kazahstan z 29. mesta povzpel na 24. mesto na svetu in se uvrstil med 25 najboljših digitalnih vlad.
Niti naravni viri, geografska lega, niti tehnološka infrastruktura, sami po sebi ne morejo zagotoviti trajnostnega razvoja. Navsezadnje so odločilni dejavniki znanje, spretnosti, zdravje in iniciativnost ljudi.
Pomembno bogastvo je tudi kulturna raznolikost Kazahstana. Kazahstanski jezik in nacionalne tradicije so bistveni del zgodovinske dediščine države, večjezičnost in odprtost za mednarodno sodelovanje pa državljanom širita možnosti v izobraževanju, znanosti, diplomaciji in gospodarstvu.
Ohranjanje zgodovinskega spomina, razvoj kulture in podpiranje ustvarjalnih pobud niso sekundarni cilji; so del dolgoročnega družbenega razvoja. Krepijo vezi med generacijami, pomagajo oblikovati državljansko identiteto in omogočajo Kazahstanu, da se predstavi mednarodnemu občinstvu s svojo zgodovino, umetnostjo, literaturo in tradicijo.
Leta 2026 je Kazahstan vstopil v novo fazo ustavnega razvoja: ustava, sprejeta na državnem referendumu 15. marca, je začela veljati 1. julija 2026. Uradna gradiva o novem temeljnem zakonu poudarjajo pomen suverenosti in neodvisnosti, človekovih pravic in svoboščin, nadvlade ustave, nacionalne enotnosti, znanja, inovacij in razvoja človeškega kapitala.
Sodelovanje s Slovenijo – državo, s katero Kazahstan deli več kot tri desetletja diplomatskih odnosov, medsebojnega spoštovanja in skupnega interesa za praktično partnerstvo – ima posebno mesto v evropski zunanji politiki Kazahstana.
Diplomatski odnosi med Republiko Kazahstan in Republiko Slovenijo so bili vzpostavljeni 20. oktobra 1992. V zadnjih 34 letih se je dvostransko sodelovanje postopoma širilo in vključevalo politični dialog, trgovino, naložbe, industrijsko sodelovanje, kulturo, izobraževanje in znanstvene vezi.
Pomemben mejnik v razvoju dvostranskih odnosov je bil uradni obisk slovenske predsednice Nataše Pirc Musar v Kazahstanu marca 2025. Doseženi dogovori so dali nov zagon razpravam o možnostih gospodarskega sodelovanja in praktičnem izvajanju skupnih pobud. Leta 2024 je Kazahstan odprl veleposlaništvo v Sloveniji, s čimer je ustvaril dodatne institucionalne zmogljivosti za razvoj dvostranskih odnosov.
Gospodarsko sodelovanje med državama ima precejšen potencial. Kazahstan zanima evropska tehnologija, naložbe in proizvodno strokovno znanje, medtem ko imajo slovenska podjetja izkušnje na področju farmacije, medicinske tehnologije, industrijske opreme, digitalnih rešitev in drugih sektorjev z visoko dodano vrednostjo.
Med obetavna področja sodelovanja spadajo farmacija in biotehnologija, digitalizacija, umetna inteligenca, promet in logistika, energetika, industrijsko sodelovanje in razvoj infrastrukture. Praktična vprašanja vključujejo uporabo pristanišča Koper v Sloveniji za širitev prometnih in logističnih povezav Kazahstana z evropskimi trgi.
Blagovna menjava med Kazahstanom in Slovenijo je leta 2025 znašala 193,5 milijona evrov, kar je 20,6-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024. Blagovna menjava je leta 2024 znašala 160,4 milijona evrov, od januarja do avgusta 2026 pa 132,2 milijona evrov. Nadaljnja poglobitev sodelovanja ne bo vključevala le povečanja obsega trgovine, temveč tudi širitev skupnih projektov, proizvodnih povezav, izmenjave tehnologije in stikov med poslovnimi skupnostmi. Medvladni mehanizmi, neposredni stiki med podjetji, sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami in razvoj izobraževalnih programov lahko v tem procesu igrajo pomembno vlogo.
Humanitarne vezi ostajajo enako pomembne. Izmenjave med univerzami, sodelovanje med raziskovalci, kulturni dogodki in turistični stiki pomagajo ljudem v obeh državah, da se bolje seznanijo z zgodovino, tradicijo in sodobnimi dosežki drug drugega. Te vezi zagotavljajo močno javno podlago za dolgoročno partnerstvo.
34. obletnica diplomatskih odnosov je primeren trenutek ne le za pregled stanja, temveč tudi za opredelitev novih praktičnih prednostnih nalog. Kazahstan in Slovenija imata potencial za nadaljnjo širitev sodelovanja, pri čemer se opirata na komplementarno naravo svojih gospodarstev, skupni interes za inovacije in zavezanost krepitvi vezi med Srednjo Evropo in Srednjo Azijo.
Obletnica sprejetja Deklaracije o državni suverenosti vrača k izvorom sodobnega Kazahstana in opominja, da državnost ni le zgodovinska zapuščina, temveč tudi trajna odgovornost za prihodnost države.
V zadnjih desetletjih je Kazahstan vzpostavil lastne državne institucije, okrepil mednarodne vezi, razvil svoje gospodarstvo in razširil svojo udeležbo v regionalnih in svetovnih zadevah. Hkrati pa nadaljnji napredek zahteva trajna prizadevanja za diverzifikacijo gospodarstva, izboljšanje kakovosti javnega upravljanja, razvoj človeškega kapitala, posodobitev tehnologije in krepitev odpornosti infrastrukture.
Odnosi s Slovenijo so del širše strategije Kazahstana za krepitev partnerstev z evropskimi državami. Skupni projekti v industriji, farmaciji, logistiki, znanosti in digitalnih tehnologijah lahko prispevajo ne le k rasti dvostranske trgovine, temveč tudi k novim povezavam med gospodarstvi Srednje Azije in Evropske unije.
Kazahstan vstopa v naslednjo fazo svoje zgodovine, pri čemer se opira na svoje izkušnje, gospodarski potencial in človeški kapital. Sposobnost države, da se spopade z izzivi 21. stoletja in ustvari nove priložnosti za prihodnje generacije, bo odvisna od tega, kako uspešno bo te vire združila z močnimi institucijami, inovacijami in mednarodnim partnerstvom.
Ljubljana/Bruselj/Washington/Astana, 20. oktober 2026
[1]IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018. Inštitut jr izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
