DODIK IN ČAVIĆ DELITA REPUBLIKO SRBSKO?!

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES je pripravil analizo aktualnega političnega položaja ob lokalnih volitvah v Bosni in Hercegovini, ki bodo 2. oktobra 2004. Iz obširne analize izdvajamo najpomembnejše in najzanimivejše dele:

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) je v zadnjem času opozarjal na zapletenost političnega položaja v BiH pred prihajajočimi lokalnimi volitvami 2. oktobra 2004. Položaj s svojim političnim delovanjem nenehno poslabšujejo nacionalne (nacionalistične) stranke v BiH: SDA (Stranka demokratične akcije), SDS (Srbska demokratična stranka), HDZ (Hrvatska demokratična skupnost) in njihovi sateliti PDP (Partija demokratičnega napredka) in SzBiH (Stranka za BiH), v zadnjem času pa tudi vse pomembnejša opozicijska stranka SNSD (Zveza neodvisnih socialdemokratov) in njen vodja Milorad Dodik. Nacionalnim strankam v BiH, ki vladajo praktično skoraj brez prekinitev že 14 let, nikakor ne uspe poiskati odgovora na odprta vprašanja bosanskohercegovske družbe s katerimi se srečuje že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. V tem obdobju BiH ni uspelo vzpostaviti kvalitetne državne strukture, ki bi zagotovila obstoj, ekonomski razvoj in politično stabilnost. Namesto slednjega so izročilo teh strank surova vojna, stotisoči mrtvih, invalidnih in nesrečnih ljudi, uničene materialne dobrine v vrednosti nekaj milijard USD, težaven položaj upokojencev in visoka stopnja nezaposlenosti ter velika mednacionalna ločenost njenih prebivalcev. Povrhu vsega je moč občutiti izolacijo od sveta in zaostalost v vsakem pogledu, kar uvršča BiH med najbolj nerazvita področja v Evropi. Taiste politične sile pa si ob že obstoječi oblasti na ravni entitet in države želijo utrditi svojo oblast zdaj še na lokalni ravni.
Mednarodni inštitut IFIMES meni, da je to za BiH zaskrbljujoče dejstvo, saj je bilo povsem upravičeno pričakovati, da bodo prebivalci BiH veliko prej spoznali pogubnost vladavine naciokratskih politik in jim na prihajajočih volitvah odrekli podporo ter izbralo oblast demokratičnih in naprednih sil.
Takšna možnost bi bila zelo realna posebno v Republiki Srbski, še posebno po podpisanem »Sporazumu o prihodnosti« treh pomembnih opozicijskih strank (SNSD, SP – Socialistične partije in DNS – Demokratične narodne zveze). Vendar je v zadnjem obdobju to možnost precej zmanjšal vodja SNSD Milorad Dodik s svojim paktiranjem z zdajšnjim predsednikom SDS in trenutnim predsednikom Republike Srbske Draganom Čavićem in pripravo svoje stranke za povolilno koalicijo z SDS v večjem številu občin RS. Edina prava poteza SNSD pa bi moral biti trden pakt zdajšnjih opozicijskih strank SNDS, SP in DNS. Prebivalci so polni upanj pričakovali takšno koalicijo, da bi RS naposled dojela, da je preteklost presežena, hkrati pa bi bila poražena politika, kakršno je uveljavila SDS. Za RS bi to pomenilo tudi pot iz izoliranosti, pridobila pa bi tako razumevanje kot podporo mednarodne skupnosti. Vsa odgovornost za neizpolnitev takšnih upanj je na ramenih vodje SNSD Milorada Dodika, ki je s skrajno neodgovornimi potezami odprl vrata sodelovanja z SDS.

Podatki o vzorcu:
• Vzorec: naključni trietapni
• Obseg: 884 anketirancev (polnoletnih, obeh spolov)
• Metodologija: telefonska anketa
• Termin: 02.09.2004
• Stopnja zanesljivosti: 95%
• Kontrola: na 10% vzorca
• Statistična napaka: +/-3
• Območje: Republika Srbska

Kdo je odgovoren za neenotnost opozicije v Republiki Srbski pred prihodnjimi lokalnimi volitvami 2. oktobra 2004?

MILORAD DODIK ~ 71,20%
PADDY ASHDOWN ~ 17,30%
PETAR ĐOKIĆ ~ 2,10%
MARKO PAVIĆ ~ 1,30%
OSTALI RAZLOZI ~ 8,10%

Tajni sporazum med Miloradom Dodikom in Draganom Čavićem pred prihajajočimi lokalnimi volitvami pomeni željo po delitvi RS na vzhodni in zahodni del, tako da bi v zahodnem delu imela prevladujoč vpliv SNSD, v vzhodnem delu pa SDS. Takšna kombinacija bi bila pogubna, saj bi predstavljala uvod v globoko politično krizo v RS in njeno slabitev do popolnega izginotja.
Dragan Čavić kot aktualni predsednik RS je po menjavi določenega števila kriminaliziranih kadrov SDS in PDP postal v.d. predsednika SDS, vendar realno nima potrebne avtoritete in zaupanja članstva SDS, kajti svoj čas je bil član Socialistične stranke (1994-1997), obenem pa tudi zaradi vloge v menjavi 59 političnih funkcionarjev in vplivnežev iz vrst SDS in PDP. Med to politično-kadrovsko zamenjavo se je Čavić znebil svojega glavnega političnega tekmeca Dragana Kalinića in prevzel vodenje SDS. Na zadnjih volitvah pa je Dragan Čavić doživel katastrofalni poraz prav v občini svojega bivanja (Banjaluka, Lauš)!
Mednarodni inštitut IFIMES ocenjuje, da bodo nacional(istič)ne stranke s svojimi sateliti PDP in SzBiH skušale vzpodbuditi in zasejati strah znotraj volilnega telesa in tako pridobiti volilne glasove znotraj svojih nacionalnih korpusov. K temu prispeva tudi pobuda Sulejmana Tihića, predsedujočega Predsedstva BiH o ustavni presoji imena Republika Srbska. Simptomatično je, da Sulejman Tihić dobiva grozilna pisma prav tedaj, ko mu je potrebno homogenizirati bošnjaško volilno telo. Tihić pa s tem hkrati homogenizira tudi srbsko in hrvaško volilno telo. Zgodbo o napotitvi teroristične skupine iz Brčkega v Vatikan, da bi izvedla atentat na papeža Janeza Pavla II, katerega spoštujejo vse nacionalnosti v BiH, je najverjetneje sproducirala »kuhinja« HDZBiH, da bi tako homogenizirala hrvaško volilno telo. Pri tem je bila seveda največja škoda storjena prav ugledu države BiH.
Na podlagi trenutnih ocen razpoloženja volilnega telesa v BiH je Mednarodni inštitut IFIMES mnenja, da so prebivalci BiH večinsko zainteresirani za spremembe obstoječega stanja in oblasti, od političnih strank pa pričakujejo, da jim bodo ponudile rešitev najbolj perečih problemov BiH: nezaposlenost, kriminal in korupcijo ter izgradnjo pravične družbe.

Podatki o vzorcu:
• Vzorec: naključni trietapni
• Obseg: 884 anketirancev (polnoletnih, obeh spolov)
• Metodologija: telefonska anketa
• Termin: 02.09.2004
• Stopnja zanesljivosti: 95%
• Kontrola: na 10% vzorca
• Statistična napaka: +/-3
• Območje: Republika Srbska

Za koga bi glasovali, če bi bile volitve na današnji dan, 2. septembra (na dan izvajanja ankete)?

SNSD ~ 17,60%
SDS ~ 15,30%
SP ~ 11,20%
PDP ~ 2,60 %
RADIKALNE FRAKCIJE ~ 4,10%
SDA ~ 4,10%
SzBiH ~ 1,50%
NHI ~ 0,50%
OSTALE STRANKE ~ 9,80%
NEOPREDELJENI ~ 33,30%

Podatki o vzorcu:
• Vzorec: naključni trietapni
• Obseg: 911 anketirancev (polnoletnih, obeh spolov)
• Metodologija: telefonska anketa
• Termin: 02.09.2004
• Stopnja zanesljivosti: 95%
• Kontrola: na 10% vzorca
• Statistična napaka: +/-3
• Območje: Federacija Bosne in Hercegovine

Za koga bi glasovali, če bi bile volitve na današnji dan, 2. septembra (na dan izvajanja ankete)?

SDA ~ 18,20%
SDP ~ 11,10%
SzBiH ~ 8,20%
HDZ ~ 6,60 %
Z DELOM DO BOLJŠEGA ~ 2,10%
BOSS ~ 3,00%
NHI ~ 1,20%
SDU ~ 1,10%
LIBERALCI ~ 0,50%
OSTALE STRANKE ~ 11,20%
NEOPREDELJENI ~ 36,80%

Rezultati kažejo, da se je v Republiki Srbski povečala podpora volivcev SNSD, precej pa zmanjšala SDS in PDP. Prav slednja, PDP, je s svojim delovanjem najbolj razočarala volilno telo in so bo morala boriti za cenzus, ki znaša 3%. Očitna je konsistentnost SP zaradi njenega poudarjenega občutka za socialne pravice. Socialisti namreč bolj poudarjeno od ostalih ponujajo rešitve mladim, upokojencem in nezaposlenim ter se zavzemajo za normalizacijo življenja, kar jih uvršča v kategorijo zmernejših strank z možnostjo dolgoročnejšega preživetja na politično sceni.
V Federaciji BiH je SDA izgubila podporo v primerjavi s prejšnjimi volitvami, med drugim tudi zaradi koalicije z SDS in neustreznimi rezultati v izvajanju skupne politike. Po drugi strani je SDP pridobila na račun skupne načelne politike, zasnovane na opažanju slabosti vladajočih nacionalnih strank. SzBiH vodi preračunljivo politiko, ki bolj ali manj upošteva ekonomske interese svoje strankarske elite. HDZ s svojim dosedanjim delom nima kaj ponuditi volivcem, razen »ekskluzivne« zaščite nacionalnih interesov – njen glavni podpornik je vladajoča HDZ Hrvaške.
PDP in SzBiH po inerciji predstavljata tretji politični blok, večinoma zasnovan na koristih in s podobnim funkcioniranjem kot G17 Plus v sosednji Srbiji.
Mednarodni inštitut IFIMES je mnenja,da bo visoki predstavnik v BiH, lord Paddy Ashdown prešel v odločilni obračun z nacionalnimi strankami, da bi tako ohranil BiH in izpolnil svojo in napoved Urad visokega predstavnika (OHR) o približevanju in vstopu BiH v evroatlantske integracije. Visok odstotek neopredeljenih volivcev bo vplival na silovitost predvolilne kampanje, finiš volilne tekme bo namreč potekal prav v boju za njihove glasove.