Kdaj bodo padli zadnji vizumski zidovi na zahodnem Balkanu

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. Poslanka Evropskega parlamenta (EP), članica Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, članica odbora EP za promet in turizem in poročevalka EP za vizumsko liberalizacijo držav Zahodnega Balkana mag. Tanja Fajon (SD/S&D) predstavlja svoje poglede na ukinitev zadnjih vizumskih zidov na Zahodnem Balkanu. Njen članek »KDAJ BODO PADLI ZAD


mag. Tanja FAJON, MEP,



VERODOSTOJNOST NA PREIZKUŠNJI

“Predobro je, da bi bilo res,” je pred dnevi predstavitev albanskega notranjega ministra Lulzima Basha v Bruslju o pripravljenosti Albanije za odpravo vizumov za potovanja v Evropsko unijo dejal eden poslanskih kolegov. Je Albanija res zrela ali si bo sama v prihodnjih tednih zaprla vrata zaradi napetih političnih razmer in pozivom opozicije k množičnim protestom proti vladi konec tega meseca.

Kako kaže Bosni in Hercegovini, ki je po odpravi vizumskih zidov v Srbiji, Črni gori in Makedoniji decembra lani v še bolj izoliranem položaju. Kjer lahko lastniki hrvaških in srbskih potnih listov že danes potujejo svobodno, kot tudi politiki in poslovneži, tisti z manj denarja in Bošnjaki pa morajo za vizume še vedno čakati v dolgih vrstah pred konzulati. V državi se razplamtela predvolilna kampanja pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami, ki bo vrhunec dosegla prav v poletnih mesecih, v času, ko naj bi bila najpozneje znana časovnica za opravo vizumov. Proces vizumske liberalizacije že danes številni politiki izkoriščajo za nabiranje političnih točk.

In kdo pravzaprav razmišlja o ljudeh? Odmislimo politična preigravanja in bitko za nabiranje moči. Bosna in Hercegovina in Albanija sta v zadnjih mesecih dosegli velik napredek pri izpolnjevanju tehničnih pogojev za odpravo vizumov. Kar bi morda lahko storili že pred letom dni, sta v zadnjih mesecih, kot kaže, vendarle izpolnili. Očitno se je za uspešno izkazala evropska politika korenčka in odprtih vrat ali pa preračunljivosti domačih politikov, saj je odprava vizumov vendarle nekaj najbolj oprijemljivega, kar lahko Evropa ponudi ljudem.

DRŽAVLJANI IZGUBLJAJO ZAUPANJE V DOMAČO POLITIKO

Kakorkoli, odločitev je pomembna za ljudi in ljudje so tisti, ki bodo odločali o svoji prihodnosti. Odprava vizumov je posebej pomembna za mlade, za prihodnje generacije in za ljudi, ki nimajo denarja, da bi si kupili vozovnico za Zahod. Svoboda gibanja je temeljna pravica vsakega evropskega državljana in kako razumeti evropske vrednote, če je pot le nekaj sto kilometrov od doma trnova in močno omejena. Ljudje zaslužijo spodbudne novice iz Bruslja bolj kot kdajkoli prej. Prav zaradi napetih političnih razmer, v katerih izgubljajo zaupanje v domačo politiko, kaj šele evropsko.

V zadnjih mesecih sem imela priložnost, da sem prepotovala prestolnice vseh petih držav Zahodnega Balkana, se srečala s številnimi predstavniki političnih vrhov, poslovneži, predstavniki nevladnih organizacij, civilne družbe. Ljudje so mi pisali pisma podpore in opisovali tragične zgodbe, ki jih piše življenje. Mladi so me spraševali, kdaj bodo lahko svobodno potovali v Evropo. Danes verjamem, da se mnogim še vedno godi krivica. Evropska unija ne sme odlašati z odpravo še zadnjih vizumskih zidov, vsak mesec šteje in morebitno pomanjkanje politične volje bi lahko resno načelo tudi verodostojnost 27-erice.

BREZ ČRNIH LUKENJ NA ZEMLJEVIDU ZAHODNEGA BALKANA

V Evropskem parlamentu stalno stopnjujemo pritisk tako na lokalne voditelje kot na evropske institucije, da moramo vsi opraviti svoj del naloge, da ne smemo izgubljati časa, saj z delitvijo na dobre in slabe države tvegamo še večje delitve in nestabilnost v regiji. Želeli smo odpravo vizumov že to poletje in pozivali, naj čim prej najdemo tudi rešitev za ljudi na Kosovu. Ne smemo si privoščiti črnih lukenj na zemljevidu Zahodnega Balkana, ki se včasih zdi kot mozaik. Mozaik, v katerem bi lahko le en delček postavil sliko na glavo. Zdaj se julij vse manj realističen, razlogi so različni. Nekatere članice unije je prestrašil val iskalcev azila iz Makedonije in Srbije, o katerem so v začetku leta poročali predvsem v Belgiji in Švici. Drugim se morda ne mudi zaradi grenkih izkušenj v preteklosti. Unijo je pretresla gospodarska in finančna kriza, na evropski agendi so bolj pomembne teme, kot je nov krog vizumske liberalizacije, katerega bi nekateri celo radi preložili na pozneje, ko bodo pripravljene morda tudi Ukrajina, Rusija, celo Turčija? Absurdno.

ODPRAVA VIZUMOV PREDNOSTNO ALI NE

Le redki se resno ukvarjajo s politiko do Zahodnega Balkana, med njimi nedvomno Slovenija. Tudi nova Evropska komisija je komaj nastopila delo. Konec aprila bodo znane ocene strokovnjakov in če bo vse po sreči, bomo imeli konec maja končno na mizi zakonodajni predlog za odpravo vizumov za Bosno in Hercegovino in Albanijo. A najverjetneje državi čaka še ena preizkušnja, saj utegne Unija v obe napotiti še novi skupini strokovnjakov. Zaradi pomanjkanja politične volje v državah članicah ali zaradi dvomov glede njune pripravljenosti upravičeno se lahko vprašamo, kdo zgublja verodostojnost? Odgovorni politiki v Bosni in Hercegovini in Albaniji, ki trdijo, da so v procesu vizumske liberalizacije izpolnili vse, ali Evropska unija, ki se je lani strinjala, da se bo z odpravo vizumov še za preostali državi Zahodnega Balkana ukvarjala prednostno.

Naj nas torej ne preseneča, da ljudje izgubljajo zaupanje in da je razkol med politiko, institucijami in državljani vse globlji.

Ljubljana, 16. april 2010