EU na razpotju

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije ((IFIMES)[1]  iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. Josip Juratovic[2](SPD), socialdemokrat in poslanec nemškega Bundestaga predstavlja svoj pogled na EU in na globalno krizo oziroma ali Evropi grozi izguba njenih družbeno političnih vrednot. Njegov pogled z naslovom „EU na razpotju“ objavljamo v celoti.

 

  • Josip Juratovic (SPD),

poslanec nemškega Bundestaga

 

EU na razpotju

 

Vrednosti, na katerih temelji Evropska unija so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v uniji, ki podpirajo pluralizem, nediskriminacijo, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakopravnost med ženskami in moškimi.“

 

Podobno kot člen nemške ustave, tudi 1. člen Lizbonske pogodbe podobno določa skupne vrednote na podlagi katerih, Evropska unija sebe vidi kot zedinjeno. Toda, ob soočenju s tekočimi in nadaljnjim poglabljanjem gospodarskih neravnotežij iz leta 2008, z migracijskimi tokovi, izzvanimi z krizami v svojem okolju in sedaj še s pandemijo corona virusa, se zdi, da je to določilo bolj kot kdaj koli dokument iz davnih časov. EU je na razpotju in vse njene članice, še posebej Nemčija, se morajo sedaj odločiti: moramo sedaj končno delovati v skladu s temi vrednostmi ali pokopljemo z njimi sanje o enotnem kontinentu, ki si želi več kot le seštevek par nacionalnih držav?

 

Navsezadnje, kje je spoštovanje človekovega dostojanstva če nismo uspeli rešiti težav s kampi na Lezbosu in drugih grških otokih, v katerih več deset tisoč ljudi vztraja v negotovosti o svoji usodi v blatu in bedi? Če celo v času velike noči, največjega krščanskega praznika pustimo begunce, da se utopijo v Sredozemlju? Kje je svoboda, če je prvi ukrep proti širjenju corona virusa zaprtje evropskih meja brez dokazov o učinkovitosti takšnega ukrepa? Kje sta demokracija in vladavina prava, če se zoperstavimo sistemskemu ukinjanju teh načel na Madžarskem in Poljskem samo s protestnimi notami in  napovedjo strožjega nadzora?

 

In na koncu, kje je prava solidarnost, da podpremo drug drugega v trenutni krizi? To je posebno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti mi Nemci – kot je rekel zvezni predsednik Frank-Walter Steinmeier v svoji velikonočni poslanici: »Trideset let po nemški enotnosti, 75 letno koncu vojne, mi Nemci nismo samo poklicani k solidarnosti v  Evropi – to je naša obveznost!»

 

Vsekakor je doniranje respiratorjev in prevzemanje bolnikov na intenzivni negi lepa gesta, pa vendar je to kaplja v morje, kljub velikemu trpljenju Španije, Italije pa tudi Francije zaradi virusa Covid-19. In nedavni dogovor finančnih ministrov evro cone lahko zgleda velik na papirju, toda kot je opazil  nizozemski finančni minister Wopke Hoekstra, je  „namerno nejasen“, tako da so lahko vse strani zapustile pogajanja s čisto vestjo. Tako imajo države južne Evrope pristop k dodatnim posojilom v času krize – ampak to samo  odlaga težavo v prihodnost in istočasno poglablja ekonomsko neravnotežje v Evropi. Ker, kako naj države, še posebej Italija, vrnejo svoje gospodarstvo na pravo pot in istočasno zmanjšajo nastali državni dolg – to ostaja nejasno – brez skupne rešitve. Ostaja samo še strožji način varčevanja od tega v zadnjih dveh desetletjih, državni bankrot ali izstop Italije iz evro cone in verjetno tudi iz EU, s katastrofalnimi posledicami za cel kontinent. Ne, vseeno solidarnost zgleda drugače.

 

Moramo sprejeti odločitev: Ali sprejmemo pospešeno degeneracijo EU zgolj na veliko gospodarsko področje? Na trg, na katerem nacionalne države samo sledijo svoji ekonomski dobrobiti, brez kakršnihkoli oblik skupnih vrednot ali idealističnih ciljev civilizacije? Ali uporabimo to krizo da naredimo jasen rez z notranjim propadanjem zadnjih let in odpremo novo poglavje – kot so to storili evropski ustanovitelji v 50. in 60. letih  z ustanovitvijo evropskih skupnosti in kot so kasneje v 80. letih Helmut Kohl, François Mitterrand, Jacques Delors in drugi naredili z Maastrichtsko pogodbo in evrom.

 

Globalna kriza: Evropi grozi izguba njenih družbeno-političnih vrednot

 

Prav tako kot takrat, bi tak korak zahteval politično vodstvo in vizijo da bi bili pripravljeni na težko prepričevanje, na rizike in kompromise. Leta 2018 smo na papirju podpisali koalicijski sporazum nemške vlade „novi začetek za Evropo“, tudi francoski predsednik Emmanuel Macron že dolgo podaja roko. Prav danes imamo ob soočenju s krizo možnost ustvariti novo Evropo.

 

Imamo možnost ustvariti solidarno Evropo z gospodarstvom socialno-ekološke odgovornosti, enakih možnosti za vso ozemlje EU, da bi tako zagotovili varno prihodnost generacij, ki prihajajo.  Evropo utemeljeno na stoletnem boju za demokratične vrednote in svoboščine, ki jih je mogoče varovati samo s predstavniško demokracijo, prav s to, ki jo želijo avtokratski režimi Viktorja Orbána in Jarosława Kaczyńskega uničiti z zlorabo demokratičnih svoboščin, da bi le te ukinili. Zablode o domnevnih nacionalnih samoopredelitvah so nam na zahodnem Balkanu pokazale, da je to samo  mehanizem za zaščito kriminalne organizacije, njihovi narodi pa tonejo v siromaštvo, otroci zapuščajo države in gredo tja, kjer se ne govori o nacionalni opredelitvi, kjer vedo, da se lahko samo z racionalnim razmišljanjem in iskanjem partnerstva zavaruje njihova prihodnost. Ampak za to so potrebne funkcionalne institucije na demokratskih temeljih. Evropa lahko samo močna in enotna, tako na notranjem kot zunanjem političnem področju, rešuje globalne težave na istem nivoju z Ameriko, Rusijo in Kitajsko. Prav v teh državah vladajo režimi, ki so pripravljeni na sporazum samo s pozicije moči.

 

Zato se je potrebno pod nujno nagibati k  Združenim državam Evrope po zgledu Združenih držav Amerike. Ta korak morata narediti prav Francija in Nemčija in biti primer ostalim državam EU s tem, da dasta del svoje suverenosti za suvereno in tako tudi varnejšo Evropo. Kaj še čakamo?

 

Ljubljana/Berlin, 12. maj 2020                            

Opombe:                                                                     

[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani,  Slovenija, ima posebni posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/UN, New York, od leta 2018.

[2] Josip Juratovic je socialdemokrat in poslanec nemškega  Bundestaga že četrti mandat, član odbora za zunanjo politiko, predsednik parlamentarne skupine za Zahodni Balkan in podpredsednik parlamentarne skupine Severni Jadran (Hrvaška in Slovenija).



Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanja statistike. Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov. Splošni pogoji - Piškotki