NA VOLITVAH 16 POLITIČNIH STRANK IN LIST
Pete parlamentarne volitve od razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije bodo 21. septembra 2008 in bodo potekale po proporcionalnem sistemu s preferenčnim glasovanjem v osmih volilnih enotah, sestavljenih iz 11 volilnih okrožij. Volilnih upravičencev je nekaj čez 1.700.000. V vsaki volilni enoti bo razdeljenih 11 poslanskih mandatov (eden na okrožje), ki se na ravni volilne enote in nato države delijo med politične stranke, sorazmerno z deležem oddanih glasov, ki jih je prejela stranka, in med kandidate znotraj strank glede na preferenčne glasove. Poleg 88 poslanskih mandatov, hkrati pa ločeno, potekajo še volitve 2 poslancev narodnih skupnosti (italijanske in madžarske), ki pa bosta izvoljena po večinskem volilnem sistemu v dveh posebnih volilnih enotah (t.j. enotah narodnih skupnosti). Tako imajo člani narodnih skupnosti vsak po dva glasova na volitvah v Državni zbor in v tem primeru gre za pozitivno diskriminacijo. Volilni prag znaša 4%.
Kandidirajo lahko vse stranke, katerih listo so s podpisi podprli trije poslanci ali 100 volivcev na ravni države oziroma 50 na ravni volilne enote.
Stranke in liste, ki sodelujejo na volitvah so: ? Socialni demokrati (SD) ? Slovenska demokratska stranka (SDS) ? ZARES — nova politika ? Krščanska demokratska stranka (KDS) ? Liberalna demokracija Slovenije (LDS)? Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) ? Slovenska ljudska stranka in Stranka mladih Slovenije (SLS/SMS) ? Slovenska nacionalna stranka (SNS) ? Nova Slovenija (NSi)? LIPA ? Lista za čisto pitno vodo ? Lista za pravičnost in razvoj (LPR) ? Naprej Slovenija ? Stranka slovenskega naroda (SSN) ? Zelena koalicija ? Zeleni Slovenije
POLITIČNI DVOBOJ JANŠA - PAHOR
Parlamentarne volitve 2008 so poosebljene v znaku političnega dvoboja predsednikov dveh največjih političnih strank v Sloveniji Slovenske demokratske stranke (SDS) Janeza Janše, ki je tudi aktualni predsednik vlade, in Socialnih demokratov (SD), ki jo vodi Borut Pahor, sicer evropski poslanec. Čeprav je za demokracijo škodljivo, pa predvolilna kampanja in volitve potekajo v ozračju dvoboja dveh predsednikov Janše in Pahorja, ki se potegujeta za prihodnje mandatarstvo kot voditelja desne in leve sredine. Predvolilna kampanja sodi med najbolj umazane od vseh kampanj v samostojni Sloveniji. Spotikanja med udeleženci kampanje so vsakodnevna in poskuša se ustvarjati čim več predvolilnih afer. Posebej je v ospredju afera, ki je v povezana z nakupom finskih oklepnikov Patria. Glavna konfrontacija poteka na relaciji SDS in SD, čeprav v zadnjem času namesto Pahorja kot glavni politični konkurent izstopa Gregor Golobič, predsednik stranke ZARES, ki ogroža pozicijo Pahorju in SD.
Na slovenski politični sceni prihaja do tektonskih premikov in dokončnega oblikovanja dveh političnih blokov, t.i. levega in desno sredinskega bloka. Pozicijo sredinske stranke poskušata ohraniti ZARES in nekdanja vladajoča LDS, čeprav se volivcem na sredini poskušajo približati skoraj vse stranke. Analitiki ugotavljajo, da opozicijska SD ne ponuja bistveno nič novega, kot ponuja vladajoča SDS, in da politična tekma poteka na ravni predsednikov strank in njihovih personalnih lastnosti, manj pa programski in vsebinski. Pričakovati je, da bo SDS relativna zmagovalka prihodnjih parlamentarnih volitev. Temu je prispevala slaba pripravljenost voditelja opozicije Pahorja za volilna soočenja ter napaka iz lanskega leta, ko je sprejel v SD prebežnike iz nekdanje vladajoče stranke LDS, med katerimi je nekdanji premier in predsednik LDS Anton Rop. Tako je hkrati zaradi njihovega pristopa prišlo do notranjih težav v SD in spremembe v volilnem telesu SD, ki se je različno odzvalo na ta dogodek. Analitiki opozarjajo na težave, ki lahko nastanejo pri oblikovanju nove vlade in vzpostavitvi novih koalicijskih razmer zaradi proporcionalnega volilnega sistema, ki narekuje oblikovanje koalicije in sodelovanje manjših strank. V takšnih razmerah ni dobro, da stranke vodijo izključujočo politiko in da vnaprej odklanjajo sodelovanje in pogovore o prihodnji koaliciji.
RAZISKAVA JAVNEGA MNENJA:
Mednarodni inštitut IFIMES je v obdobju 1. do 30. avgusta 2008 opravil raziskavo javnega mnenja z metodo terenskega globinskega intervjuja na ozemlju Republike Slovenije. Vzorec je naključni tristopenjski in je zajemal 808 anketirancev, državljanov Republike Slovenije v vseh osmih volilnih enotah, torej 101 vprašanec v vsaki volilni enoti. V anketi ni hotelo sodelovati 424 naključno izbrani vprašancev, 212 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Spolna, starostna, socialna in izobrazbena struktura anketirancev ustrezata vzorčnim določilom. Približno je usklajena struktura anketirancev iz urbanih in neurbanih bivalnih okolij. Izdvajamo odgovore na najbolj pomembna in zanimiva vprašanja.
Ljubljana, 09. septembra 2008